Podrobno

Duševno zdravje reševalcev v zdravstvu : magistrsko delo
ID Gajšek, Klara (Avtor), ID Masten, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (645,37 KB)
MD5: A70771A094490CD1799869D57A0E3959

Izvleček
Reševalci v zdravstvu so pri opravljanju poklica pogosto izpostavljeni travmatičnim situacijam. Ob prisotnosti številnih obremenilnih in umanjkanju ustreznih podpornih dejavnikov, med katere spada tudi psihosocialna podpora, so reševalci izpostavljeni tveganju za razvoj številnih težav v duševnem zdravju, med katere spadajo depresivnost, anksioznost, posttravmatska stresna motnja in samomorilnost. Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati nekatere vidike duševnega zdravja reševalcev v zdravstvu, ključne obremenilne in podporne dejavnike ter poznavanje in potrebo reševalcev po strokovni psihološki pomoči na delovnem mestu. Izvedli smo kvantitativno raziskavo z aplikacijo vprašalnika, ki je zajemal vprašanja o osnovnih demografskih podatkih in informacijah vezanih na delo in delovno dobo, Kratko lestvico osebnostne prožnosti (Brief Resilience Scale – BRS, Smith idr., 2008), Vprašalnik Pozitivnega mentalnega zdravja (Positive Mental Health Scale-PMH-scale; Lukat idr., 2016), Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa DASS-21 (Depression Anxiety Stress Scales, Lovibond in Lovibond, 1995), vprašanja o zadovoljstvu in skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu, splošnem občutku podpore za soočanje z življenjskimi obremenitvami ter zaprta vprašanja, vezana na poznavanje in odnos do strokovne psihološke pomoči in odprti vprašanji o obremenilnih in podpornih dejavnikih na delovnem mestu. S priložnostnim vzorcem smo pridobili 385 udeležencev iz 12 regij, ki opravljajo delo reševalca v zdravstvu v javnem sistemu zdravstva v Sloveniji. Ugotovili smo, da imajo reševalci nizko izražene ravni depresivnosti, anksioznosti in stresa, ki so negativno korelirale s pozitivnim mentalnim zdravjem in rezilientnostjo. Med najpogosteje navedenimi obremenilnimi dejavniki so bile čustveno zahtevne intervencije, medtem ko sta bila kot najpogostejša in najbolj podporna dejavnika izpostavljena družina in partner. Večina reševalcev je v sklopu svojega dela že doživela oživljanje žrtve, za najbolj stresno situacijo pa so ocenili nesreče, v katere je bila vključena njim bližnja oseba. Udeleženci so večinoma poročali, da ne potrebujejo podpore zaradi psiholoških obremenitev na delovnem mestu, skoraj 70 % udeležencev ima možnost dostopa do psihološke pomoči v okviru delovne organizacije, pri izbiri vrste podpore v primeru, da bi se reševalci odločili za pomoč, pa so odgovarjali razdeljeno med zaupnikom, psihologom zunaj ali psihologom znotraj organizacije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:reševalci, duševno zdravje, varovalni dejavniki, dejavniki tveganja, stres na delovnem mestu, psihosocialne intervence
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Gajšek]
Leto izida:2025
Št. strani:54 str.
PID:20.500.12556/RUL-175149 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.97:616-083.98-051(043.2)
COBISS.SI-ID:259947523 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.10.2025
Število ogledov:565
Število prenosov:133
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The mental health of paramedics in healthcare
Izvleček:
Paramedics in healthcare are frequently exposed to traumatic situations in the course of their work. Due to the presence of numerous stressors and a lack of adequate support, including psychosocial support, they are at risk of developing numerous mental health difficulties, including depression, anxiety, post-traumatic stress disorder, and suicidal ideation. The aim of this master’s thesis was to examine some aspects of mental health, risk factors and protective factors, and the awareness of and need for professional psychological assistance in the workplace among paramedics. A quantitative survey was conducted using a questionnaire, which included questions about basic demographic data, work, and length of service, as well as the Brief Resilience Scale or BRS (Smith et al., 2008), the Positive Mental Health Scale or PMH-scale (Lukat et. al., 2016), and the Depression Anxiety Stress Scales or DASS-21 (Lovibond and Lovibond, 1995). It also incorporated questions about the satisfaction with and concern for mental health in the workplace, the general sense of support for coping with life stressors, closed-ended questions related to knowledge of and attitudes toward professional psychological help, and open-ended questions about risk factors and protective factors in the workplace. The study included a convenience sample of 385 paramedics from 12 regions employed in the public healthcare system in Slovenia. Results indicated that the participants’ levels of depression, anxiety, and stress were low and negatively correlated with positive mental health and resilience. Among the most frequently listed stressors were emotionally demanding interventions, while family and partners were identified as the most common sources of support. Most of the paramedics had already performed resuscitations during the course of their work and rated accidents involving someone close to them as the most stressful. The majority of the participants reported that they did not currently require psychological support at work and almost 70 % answered that they had access to psychological assistance within their organization. When asked where they would seek support if they choose to do so, participants selected either a confidant, an external psychologist, or an in-house psychologist.

Ključne besede:paramedics, mental health, protective factors, occupational stress, risk factors, psychosocial interventions

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj