Lestvičenje besednih oznak na ocenjevalnih lestvicah : magistrsko delo

Sovič, Nives (avtor), Sočan, Gregor (mentor)

Pri analizi podatkov z uporabo metod, ki so primerne za intervalne ocenjevalne lestvice, je pomembno, da so uporabljene lestvice ekvidistantne tudi v smislu psiholoških razdalj, saj je v tem primeru uporaba metod za intervalne lestvice ustrezna. Ob pregledu različne znanstvene literature je videti, da izbira uporabe takšnih metod v različnih kontekstih v raziskovanju ni vedno ustrezna. Metode se pogosto uporabljajo tudi v primeru, ko psihološke razdalje niso enake, kot v primeru ordinalnih lestvic, posledično pa so lahko rezultati raziskav izkrivljeni. Ekvidistantnost ocenjevalnih lestvic sem podrobneje raziskovala na podlagi izsledkov posrednega in neposrednega ocenjevanja. Z optimalnim lestvičenjem sem pridobila lestvične vrednosti oznak na podlagi podatkov iz osmih psiholoških vprašalnikov, z uporabo lastnega vprašalnika pa sem pridobila povprečja neposrednih ocen izbranih 25 besednih oznak s strani 165 udeležencev (70 študentov psihologije in 95 študentov drugih usmeritev). Z uporabo linearne interpolacije in s pomočjo grafičnih prikazov sem primerjala oboje, z uporabo statističnega testa Mann-Whitney s Holm-Bonferronijevim popravkom sem pri neposrednih ocenah iskala razlike v dojemanju oznak med obema skupinama študentov, ki jih sicer nisem našla, na podlagi mer variabilnosti neposrednih ocen pa sem določila oznake, ki jih posamezniki razumejo bolj ali manj enoznačno. Največja variabilnost neposrednih ocen se pokaže pri oznakah, ki so v bližini sredine lestvic, med dvema skupinama študentov pa ni statistično značilnih razlik v dojemanju pri nobeni izbrani oznaki. Pri posrednem ocenjevanju se v različnih vprašalnikih pokažejo različni vzorci razpršenosti lestvičnih vrednosti ter različne vrednosti razdalj med lestvičnimi vrednostmi. Podobno pri oznakah, ki sem jih izbrala za neposredno ocenjevanje, prav tako ni videti ekvidistantnosti v vseh kombinacijah, kot tudi ni videti prevladujočega vzorca ekvidistantnosti pri primerjavi vrednosti obeh vrst ocenjevanj. Kljub temu, da je bistvena, ekvidistantnost ocenjevalnih lestvic sicer ni pogost predmet raziskav. Pričujoča raziskava je med prvimi na tem področju v slovenskem prostoru, kar potrjuje njeno relevantnost.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: lestvičenje, metodologija, vprašalniki, merjenje, ocenjevalne lestvice
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [N. Sovič]
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 52 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-174682
• UDK: 159.9.072(043.2)
• COBISS.SI-ID: 253672195
• Datum objave v RUL: 09.10.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The scaling of verbal labels in rating scales

Izvleček

When analyzing data using methods suitable for interval rating scales, it is important to use scales that are equidistant in terms of psychological distances as well. It can be seen in various scientific literature that choices about inappropriate uses of methods are present in different contexts, as in the case of ordinal scales. As a result, research results of various studies may be distorted. In this study, I focused on equidistance of rating scales in more detail using direct and indirect types of assessment. I obtained scale values of labels using optimal scaling from eight psychological questionnaires and I obtained the averages of direct assessments of 25 verbal labels by 165 participants (70 psychology students and 95 students of other studies) using my own questionnaire. I compared them using linear interpolation and graphical displays. I used the Mann-Whitney statistical test with the Holm-Bonferroni correction to determine potential differences in the perception of labels between the two groups of students, and I used measures of variability to identify labels that are potentially more uniformly understood. The results of direct assessment show that the labels with the greatest variability are positioned near the middle of the scale, and that there are no statistically significant differences in perception of any of chosen labels between the groups of students. In indirect assessment, different questionnaires show different patterns of dispersion of scale values and different distances between the scale values. The labels I chose for direct assessment also do not show equidistance in all combinations, nor does a prevalent pattern of equidistance appear when comparing the values of both types of assessment. Even though equidistance of rating scales is important, it is not a common subject of research. This research is one of the first in this field in Slovenia, which further confirms its relevance.

• Ključne besede: scaling, methodology, questionnaires, measurement, rating scales