Tetoviranje na Kitajskem: med kaznijo, kulturo, tradicijo in individualnim izrazom : med kaznijo, kulturo, tradicijo in individualnim izrazom

Kokelj, Petja (avtor), Sernelj, Tea (mentor), Istenič Kotar, Saša (komentor)

Magistrska naloga se osredotoča na raziskovanje večplastne vloge in pomena tetoviranja v družbi Han Kitajcev in analizira, kako se je dojemanje tetovaž skozi zgodovino spreminjalo in kako zgodovinski temelji stigme vplivajo na razumevanje te prakse v sodobni kitajski družbi. Teoretični del naloge prinaša analizo treh ključnih dejavnikov, ki so sooblikovali dolgotrajno stigmatizacijo tetoviranja. Prvi dejavnik je vloga tetovaž kot etnični klasifikator, ki je vzpostavljal razliko med ljudstvom Han in nehanskimi etničnimi manjšinami. Drugi dejavnik izhaja iz konfucijanskega etičnega sistema in koncepta filialnosti, po katerem je telo darilo staršev, ki se ga ne sme poškodovati. Tretji dejavnik je kazenska raba tetovaž, ki so v tej vlogi služile za trajno označevanje zločincev in s tem vzpostavile neposredno povezavo med tetoviranjem in kriminalom. Kljub prevladujoči stigmi naloga raziskuje tudi zgodovinske primere, kjer tetoviranje ni nosilo negativnih konotacij. Prostovoljne vojaške tetovaže so v obdobjih državne nestabilnosti služile kot posreden izraz filialnosti, ki se je izražala z izkazovanjem predanosti državi in vladarju, in so na ta način presegle svojo kazensko vlogo in nastopile kot izraz najvišje konfucijanske moralne vrline. Dekorativne in tekstualne tetovaže dinastije Tang pa služijo kot dokaz, da v določenih obdobjih predmoderne Kitajske tetovaže niso nastale zgolj iz kazni, temveč zaradi njihove estetske in umetniške vrednosti. Empirični del magistrske naloge temelji na kvalitativni analizi štirinajstih polstrukturiranih intervjujev z mladimi tetoviranimi Han Kitajci. Raziskava je preverila ustreznost hipoteze, ki predvideva, da kljub vse večji popularizaciji tetoviranja stigma v širši družbi, zlasti med starejšimi generacijami in znotraj državnih institucij, še vedno obstaja. Intervjuji so razkrili, da je poznavanje zgodovinskega ozadja večinoma omejeno na kontekst kaznovanja, zaradi česar je tudi v sodobni Kitajski povezovanje tetovaž s kriminalom zelo pogosto. Kljub temu pa mladi tetoviranje dojemajo kot obliko individualnega samoizražanja, kot kombinacijo estetskega in simbolnega pomena.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: tetovaže, Han Kitajci, stigma, filialnost, kazenska vloga
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: P. Kokelj
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 99 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-174243
• UDK: 3
• COBISS.SI-ID: 253517315
• Datum objave v RUL: 30.09.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Tattooing in China: between punishment, culture, tradition and individual expression : magistrsko delo

Izvleček

This master's thesis focuses on exploring the multifaceted role and significance of tattooing in Han Chinese society and analyzes how the perception of tattoos has changed throughout history and how the historical foundations of stigma influence the understanding of this practice in contemporary Chinese society. The theoretical part of the thesis focuses on the analysis of three key factors that have contributed to the long-standing stigmatization of tattooing. The first factor is the role of tattoos as an ethnic classifier, which established a distinction between the Han people and the non-Han ethnic minorities. The second factor stems from the Confucian ethical system and the concept of filial piety, according to which the body is a gift from parents that must not be damaged. The third factor is the criminal use of tattoos, which served as a permanent mark of criminals and established a direct link between tattooing and crime. Despite the prevailing stigma, the thesis also explores historical cases where tattooing did not carry negative connotations. During periods of national instability, voluntary military tattoos served as an indirect expression of filial piety, which was expressed through devotion to the state and the ruler, thus transcending their punitive role and becoming an expression of the highest Confucian moral virtue. The decorative and textual tattoos of the Tang dynasty serve as proof that in certain periods of pre-modern China, tattoos were not created solely for punitive purposes, but also for their aesthetic and artistic value. The empirical part of the master's thesis is based on a qualitative analysis of fourteen semi-structured interviews with young tattooed Han Chinese. The study tested the validity of the hypothesis that, despite the growing popularity of tattooing, stigma still exists in wider society, especially among older generations and within state institutions. The interviews revealed that knowledge of the historical background is mostly limited to the criminal context, which is why the association between tattoos and crime is still very common in contemporary China. Nevertheless, young people perceive tattooing as a form of individual self-expression, combining aesthetic and symbolic meaning.

• Ključne besede: tattoos, Han Chinese, stigma, filial piety, criminal role