Podrobno

Psihološke obremenitve sodnikov in sodnic ter odnos do psihološke podpore : magistrsko delo
ID Lapanja, Pia (Avtor), ID Masten, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mihelj Plesničar, Mojca (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (794,86 KB)
MD5: D8B334F961AC7C358164D853039D907E

Izvleček
Raziskave zadnjih nekaj let opozarjajo na visoko pojavnost stiske med sodniki, ki so zaradi visokih delovnih obremenitev, dolgih delovnih ur, vse večjih zahtev in pričakovanj ter nepodpornega delovnega okolja izpostavljeni dolgotrajni ravni visokega stresa, s tem pa večjemu tveganju za pojav številnih posledic stresa na psihičnem in telesnem zdravju. Z uporabo mešane metode raziskovanja smo želeli preveriti doživljanje sodniškega stresa in odnos do podpore ob obremenitvah slovenskih sodnikov. Zanimali so nas izraženost, vrste in posledice obremenitev ter njihov odnos do psihološke podpore s poudarkom na sistemu kolegialne podpore. Dodatno pozornost smo namenili sodnikom, ki izražajo večjo psihološko obremenjenost in stisko. V kvalitativnem delu raziskave je sodelovalo 10 sodnikov, ki so svoje doživljanje delili z nami preko intervjujev. Kvantitativni del je vključeval spletni vprašalnik, v katerem je sodelovalo 170 sodnikov z različnih pravnih področij, okrožij ter stopenj sodstva. Sodniki so med raziskavo svoje delo v povprečju ocenili kot precej stresno, k čemur prispevajo vidiki dela, kot so preobremenjenost z delom, časovni pritiski, obravnava travmatičnih primerov, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kadrovsko pomanjkanje, plača ter statistika in/ali ocene. Kot najbolj stresno svoje delo ocenjujejo sodnice na družinskem področju in sodniki iz mariborskega okrožja. Pritiski in bremena pogosto povzročijo občutke preobremenjenosti, utrujenosti ter upad telesne aktivnosti. Sodniki, ki svoje delo ocenjujejo kot bolj stresno, poročajo o pogostejših posledicah tako na čustvenem in telesnem kot vedenjskem področju ter pogosteje izražajo potrebo po psihološki pomoči, predvsem v obliki pogovora s psihologom. Do sistema kolegialne podpore so sodniki precej zadržani. Ugotovitve raziskave pripevajo k boljšemu razumevanju sodniškega poklica, njihovih obremenitev ter potreb po psihološki podpori ter ponujajo smernice za izboljšanje sistema podpore sodnikom v sodni praksi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sodniki, stres, duševno zdravje, psihoterapevtsko svetovanje, kolegialna podpora
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
PF - Pravna fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[P. Lapanja]
Leto izida:2025
Št. strani:99 str.
PID:20.500.12556/RUL-174099 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.97:343.161(043.2)
COBISS.SI-ID:252336899 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.09.2025
Število ogledov:338
Število prenosov:57
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Psychological stress of judges and attitudes towards psychological support
Izvleček:
Research in the last few years has pointed to a high incidence of distress among judges, who are exposed to long-term high levels of stress due to high workloads, long working hours, increasing demands and expectations, and an unsupportive work environment, and thus to a higher risk of numerous consequences of stress on mental and physical health. Using a mixed research method, we wanted to examine the experience of judicial stress and the attitude towards support in the face of stress among Slovenian judges. We were interested in the expression, types and consequences of stress and their attitude towards psychological support, with an emphasis on the system of peer support. Additional attention was paid to judges who express greater psychological stress and distress. The qualitative part of the research involved 10 judges who shared their experiences with us through interviews. The quantitative part included an online questionnaire in which 170 judges from various legal areas, districts and levels of the judiciary participated. During the research, judges assessed their work on average as quite stressful, which is contributed by aspects of work such as workload, time pressure, handling traumatic cases, balancing work and private life, staff shortages, salary, and statistics and/or evaluations. Female judges in the family court area and judges from the Maribor District assess their work as the most stressful. Pressures and burdens often result in feelings of overload, fatigue, and decreased physical activity. Judges who assess their work as more stressful report more frequent consequences in the emotional, physical, and behavioral areas and more often express the need for psychological help, mainly in the form of a conversation with a psychologist. Judges are quite reluctant to use the peer support system. The research findings contribute to a better understanding of the judicial profession, their burdens, and their needs for psychological support, and provide guidelines for improving the system of support for judges in judicial practice.

Ključne besede:judges, stress, mental health, psychotherapeutic counseling, peer support

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj