Podrobno

Slovanski jezikovni vplivi na besedišče istroromunščine : magistrsko delo
ID Potočnik, Lara (Avtor), ID Hriberšek, Matej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Repanšek, Luka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,50 MB)
MD5: 1C8DEC1CA691621828245694F1F8F1AC

Izvleček
Magistrska naloga obravnava jezikovno podobo istroromunskega jezika od vulgarnolatinske podlage prek praromunščine do sodobnih slovanskih izposojenk. V 2. stoletju n. št. so Rimljani območje današnje Romunije priključili rimskemu imperiju in ga romanizirali. Dediščina tega obdobja so zapisi pri latinskih piscih, latinski napisi, ki ohranjajo tudi nekatere poteze vulgarne latinščine, ki so vidne v sodobnih romunskih govorih, med katere spada tudi istroromunščina in številne arheološke najdbe. Na podlagi sodobnih romunskih govorov lahko rekonstruiramo praromunščino z vulgarnolatinsko osnovo in plastjo izposojenk iz južne slovanščine. Območje, kjer se je govorila donavska latinščina, je bilo prav tako kot Istra stičišče številnih različnih kultur, jezikov in državnih tvorb in posledično območje posrednega in neposrednega prevzemanja romanskih, germanskih in slovanskih leksemov. Istroromunščina tako izkazuje plast starejših slovanskih leksemov, ki jih je podedovala iz praromunščine pred cepitvijo na romunske govore in plast mlajših slovanskih, ki jih je v svoj jezikovni sistem vključila med postopno selitvijo z območja današnje Romunije proti Istri. Najstarejši zapisi vseh romunskih govorov se pojavijo šele po 16. stoletju, zato je gradiva za analizo besedišča sorazmerno malo in že vključuje številne jezikovne značilnosti, do katerih je prišlo po cepitvi. Poleg tega pa razen dakoromunščine ni noben romunski govor vzpostavil knjižne norme, zaradi česar so bili bolj dovzetni za posredno in neposredno prevzemanje iz drugih jezikov. Iz fonetične podobe romanskih leksemov lahko razberemo, ali je beseda podedovana neposredno iz vulgarne latinščine ali prevzeta iz drugega romanskega jezika (npr. francoščine, italijanščine), iz fonetične podobe slovanskih leksemov pa, ali je bila beseda prevzeta že v praromunski fazi (oz. izkazuje reflekse južne slovanščine) ali po cepitvi na romunske govore (oz. izkazuje reflekse sodobnih južnoslovanskih jezikov). Ker so jeziki, ki so vplivali na besedišče istroromunščine, tesno sorodni, včasih tudi iz fonetične podobe ni razvidno, ali gre za starejšo ali mlajšo izposojenko, zato je predstavljen tudi istroromunski glagolski sistem v odnosu do latinske in dakoromunske konjugacije, saj je tudi umestitev posameznega glagolskega korena v določen glagolski tip lahko lastnost, s katero ločimo starejše izposojenke od mlajših.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:istroromunščina, slovanske izposojenke, romansko jezikoslovje, latinščina, praromunščina
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:L. Potočnik
Leto izida:2025
Št. strani:118 str.
PID:20.500.12556/RUL-174073 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:81
COBISS.SI-ID:255046915 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.09.2025
Število ogledov:130
Število prenosov:17
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Slavic linguistic influences on the Istroromanian vocabulary
Izvleček:
This master's thesis examines the linguistic structure of the Istro-Romanian language, tracing its development from Vulgar Latin through Proto-Romanian to the influence of modern Slavic loanwords. In the 2nd century AD, the Romans annexed the territory of present-day Romania into the Roman Empire, initiating a process of Romanization. The legacy of this period includes written records by Latin authors, Latin inscriptions (which already show features of Vulgar Latin visible in modern Romanian dialects, including Istro-Romanian), and numerous archaeological findings. Based on contemporary Romanian dialects, it is possible to reconstruct Proto-Romanian, which is rooted in Vulgar Latin and incorporates a layer of loanwords from South Slavic. Both the region where Danubian Latin was spoken and the Istrian Peninsula functioned as contact zones of diverse cultures, languages, and political entities, which led to both direct and indirect borrowing of Romance, Germanic, and Slavic lexemes. Istro-Romanian thus contains an older layer of Slavic loanwords inherited from Proto-Romanian (prior to the dialectal split) and a more recent layer acquired during the community’s gradual migration from present-day Romania toward Istria. The earliest written records of any Romanian dialect appear only after the 16th century, which means there is relatively little material available for lexical analysis, and much of it already reflects linguistic developments that occurred after the split. Moreover, unlike Daco-Romanian, no other Romanian dialect has established a standard literary norm, making them more susceptible to external influences. The phonetic form of Romance lexemes reveals whether a word was inherited directly from Vulgar Latin or borrowed from another Romance language (e.g., French, Italian). Likewise, the phonetic characteristics of Slavic lexemes indicate whether they were borrowed during the Proto-Romanian phase (exhibiting South Slavic reflexes) or after the dialectal split (showing traits of modern South Slavic languages). Due to the close relationship between the influencing languages, phonetic evidence alone is not always sufficient to determine whether a borrowing is old or recent. For this reason, the thesis also presents an analysis of the Istro-Romanian verbal system in comparison with Latin and Daco-Romanian conjugation patterns, as the classification of a verb root within a particular conjugation type may also help distinguish older loanwords from more recent ones.

Ključne besede:Istro-Romanian, Slavic loanwords, Romance linguistics, Latin, Proto-Romanian

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj