Podrobno

Doživljanje občutka doma in varnosti otrok ločenih staršev : magistrsko delo
ID Železnik, Veronika (Avtor), ID Poljak Lukek, Saša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (887,48 KB)
MD5: 8E2BE836E7CB6C3CD2B8ADD9B3F28BD4
.pdfPDF - Priloga, prenos (74,38 KB)
MD5: 12E09964EDAF4D6E4BAD65BB7A57CEAF

Izvleček
Magistrska naloga s pomočjo interpretativne fenomenološke analize preučuje, kako odrasli, ki so kot otroci doživeli ločitev staršev, doživljajo občutek doma in varnosti ter kako so se ti občutki spreminjali skozi čas. V raziskavi je sodelovalo pet udeležencev, ki so v poglobljenih intervjujih delili svoje subjektivne izkušnje, spomine in razmisleke, povezane z obdobjem ločitve, z odnosi z biološkimi starši in njihovimi novimi partnerji, doživljanjem podpore iz okolja ter z oblikovanjem lastnega občutka doma v odraslosti. Udeleženci so poročali o izgubi fizičnega in simbolnega občutka doma, ki so ga pred ločitvijo doživljali kot prostor pripadnosti, stabilnosti in sprejetosti. Ločitev je pogosto povzročila razpad ustaljenih struktur ter občutke razseljenosti in čustvene negotovosti. Varnost so večinoma povezovali z enim staršem, najpogosteje z materjo, pri čemer je bil odnos z očetom po ločitvi pogosto oslabljen. V nekaterih primerih so se odnosi z materjo poglobili, vendar so lahko postali tudi preobremenjujoči, kar je nakazovalo pojav čustvene parentifikacije. Stopnja konflikta med staršema se je izkazala za ključen dejavnik pri oblikovanju občutka varnosti in kakovosti odnosov. Visoka konfliktnost je bila povezana s povečano čustveno stisko, medtem ko so primeri mirnega in spoštljivega razhoda omogočali ohranjanje ali celo izboljšanje odnosa z obema staršema. Odzivi na nove partnerje staršev so bili različni – nekateri so poročali o občutku sprejetosti in varnosti, večina pa je opisovala čustveno distanco ali negativne izkušnje. Kakovost teh odnosov je bila tesno povezana z vedenjem biološkega starša in s splošno družinsko dinamiko. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju dolgotrajnega vpliva ločitve na oblikovanje občutka doma in varnosti ter poudarjajo pomen čustveno odzivnega starševstva, spoštljive komunikacije med bivšima partnerjema in dostopa do ustrezne podpore. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje zaščitnih dejavnikov in procesov okrevanja po izgubi občutka doma v otroštvu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:ločitev staršev, občutek doma, občutek varnosti, odnosi s starši po ločitvi, čustvena podpora, interpretativna fenomenološka analiza
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[V. Železnik]
Leto izida:2025
Št. strani:VII, 90, I str.
PID:20.500.12556/RUL-174045 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.931/.936-053.2(043.2)
COBISS.SI-ID:251349507 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.09.2025
Število ogledov:228
Število prenosov:75
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The experience of home and feelings of safety among children of divorced parents
Izvleček:
This master’s thesis, using Interpretative Phenomenological Analysis (IPA), explores how adults who experienced parental divorce during childhood perceive the sense of home and safety, and how these perceptions have evolved over time. The study involved five participants who, through in-depth interviews, shared their subjective experiences, memories, and reflections related to the period of divorce, relationships with their biological parents and their parents’ new partners, the experience of support from their social environment, and the formation of their own sense of home in adulthood. Participants reported the loss of both the physical and symbolic sense of home, which prior to the divorce had been experienced as a space of belonging, stability, and acceptance. Divorce often led to the breakdown of established structures, resulting in feelings of displacement and emotional insecurity. Feelings of safety were most often linked to one parent, typically the mother, while relationships with the father frequently weakened after the divorce. In some cases, the bond with the mother deepened but also became overburdened, indicating the presence of emotional parentification. The level of parental conflict proved to be a key factor in shaping the sense of safety and the quality of relationships. High conflict was associated with increased emotional distress, whereas cases of respectful and amicable separation allowed for the preservation or even improvement of relationships with both parents. Reactions to parents’ new partners varied—some participants reported feelings of acceptance and safety, while most described emotional distance or negative experiences. The quality of these relationships was closely tied to the behavior of the biological parent and the overall family dynamic. The findings contribute to a deeper understanding of the long-term impact of divorce on the development of a sense of home and safety, and highlight the importance of emotionally responsive parenting, respectful communication between former partners, and access to appropriate support. Further research could deepen the understanding of protective factors and processes of recovery following the loss of a sense of home in childhood.

Ključne besede:parental divorce, sense of home, sense of safety, post-divorce parent-child relationships, emotional support, interpretative phenomenological analysis

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj