Dejavniki tveganja za neuspeh konzervativnega zdravljenja sprednjega izpaha ramenskega sklepa : diplomsko delo

Blagojević, Mateja (avtor), Stražar, Klemen (mentor), Vauhnik, Renata (recenzent)

Uvod: Poškodbe v ramenskem sklepu so zelo pogoste. Ena od teh je travmatski sprednji izpah ramenskega sklepa. Zelo pogosto pa pride tudi do ponovnega sprednjega izpaha ramenskega sklepa. Nekateri dejavniki tveganja bi morda lahko napovedovali, kolikšna je možnost ponovnega izpaha. Pomembno je, da bi prepoznali te dejavnike in njihov vpliv na neuspeh konzervativnega zdravljenja. Tako bi se lažje odločili za ustrezno obliko zdravljenja vsakega posameznika. Namen: Namen tega diplomskega dela je s pregledom literature ugotoviti, kateri so dejavniki tveganja, ki vplivajo na pojav ponovnega sprednjega izpaha ramenskega sklepa. Poleg tega nas zanima, kateri od teh dejavnikov najbolj vpliva na možnost ponovnega izpaha. S pomočjo dejavnikov tveganja želimo opredeliti, kdaj bi bilo smiselno izbrati konzervativno in kdaj operativno zdravljenje. Metode dela: S pregledom literature je bilo v podrobno analizo vključenih 17 raziskav. Iskane so bile v podatkovni zbirki PubMed. Vse raziskave smo iskali v angleškem jeziku z uporabo ključnih besednih zvez »risk of recurrence AND anterior shoulder dislocation«. Rezultati: Na neuspeh konzervativnega zdravljenja sprednjega izpaha ramenskega sklepa najbolj vpliva starost, nižja od 30 let. Močen dejavnik tveganja je tudi čas od zadnjega izpaha, saj se veliki večini preiskovancev pojavi v prvih dveh letih po izpahu. Na podlagi pregleda literature lahko zaključimo, da imajo drugi dejavniki tveganja (spol, poškodba tkiva ob prvem izpahu, splošna hipermobilnost, poklic ter šport in stopnja športne dejavnosti) verjetno manjši vpliv na pojav ponovnega izpaha. Razprava in zaključek: Na pojavnost ponovnega izpaha vpliva predvsem starost, nižja od 30 let. Pri izbiri zdravljenja je ključno celostno upoštevanje medsebojno povezanih dejavnikov tveganja. Pregled literature kaže, da kombinacija starosti pod 30 let, izpaha v zadnjih dveh letih, splošne hipermobilnosti, poškodbe tkiv po prvem izpahu ter športne aktivnosti predstavlja najmočnejši napovednik neuspeha konzervativnega zdravljenja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, fizioterapija, ponovni sprednji izpah ramenskega sklepa, dejavniki tveganja, stopnja ponovne pojavnosti
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [M. Blagojević]
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 32 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-174017
• UDK: 615.8
• COBISS.SI-ID: 250526211
• Datum objave v RUL: 26.09.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Risk factors for failure of conservative treatment after anterior shoulder dislocation : diploma work

Izvleček

Introduction: Injuries to the shoulder joint are very common. One such injury is traumatic anterior shoulder dislocation. Recurrent anterior shoulder dislocation is also frequently observed. Certain risk factors may help predict the likelihood of recurrence. It is important to identify these factors and understand their impact on the failure of conservative treatment. This would facilitate more informed decisions regarding the appropriate treatment approach for each individual. Purpose: The purpose of this thesis is to review the literature in order to identify the risk factors that influence the recurrence of anterior shoulder dislocation. Additionally, we aim to determine which of these factors has the greatest impact on the likelihood of recurrence. By analyzing these risk factors, we seek to define when conservative treatment is appropriate and when surgical intervention may be more suitable. Methods: A total of 17 studies were included in a detailed literature review. The studies were searched in the PubMed database. All studies were retrieved in English using the keyword phrase “risk of recurrence AND anterior shoulder dislocation.” Results: The most significant factor influencing the failure of conservative treatment for anterior shoulder dislocation is age under 30 years. Another strong risk factor is the time since the last dislocation, as the vast majority of subjects experience recurrence within the first two years after the initial dislocation. Other risk factors—such as gender, tissue injury at the time of the first dislocation, general hypermobility, occupation, sport, and level of athletic activity—have less significant impact on recurrence. Discussion and conclusion: The recurrence of dislocation is primarily influenced by age under 30. When selecting the most appropriate treatment, it is essential to consider the interconnectedness of various risk factors holistically. A review of the literature indicates that the combination of age under 30, dislocation within the past two years, generalized joint hypermobility, tissue damage following the initial dislocation, and engagement in sports represents the strongest predictor of conservative treatment failure.

• Ključne besede: diploma theses, physiotherapy, recurrent anterior shoulder dislocation, risk factors, rate of recurrence