Podrobno

Oblikovanje podpornega programa za sorojence otrok z rakom in preverjanje njegove učinkovitosti : magistrsko delo
ID Ferbežar Felgner, Tara (Avtor), ID Fekonja, Urška (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kreft, Ivana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,76 MB)
MD5: ACBC5A4C7562EB7A1D718F7A649B7F86

Izvleček
Sorojenci otrok z rakom se soočajo s stresorji, ki povečujejo tveganje za čustvene in vedenjske težave, zato je prepoznavanje ogroženih sorojencev in zagotavljanje ciljno usmerjenih intervencij ključno za njihovo prilagoditev. V raziskavi smo preučevali razširjenost psihosocialnih težav pri sorojencih ter njihovo povezanost s socialno oporo, znanjem o raku in različnimi demografskimi ter zdravstvenimi spremenljivkami. 31 sorojencev (starih 10–18 let) in 37 staršev je izpolnilo spletne vprašalnike. Razvili smo tudi preventivni psihoedukativni program: dve srečanji sta vključevali ogled oddelka, informiranje o raku, pogovore o čustvih in strategijah spoprijemanja s stresom ter sprostitvene vaje. Programa so se udeležili štirje sorojenci otrok v aktivnem zdravljenju. Naknadne ocene programa so bile opravljene takoj po intervenciji ter po enem do dveh mesecih od njenega zaključka. Ugotovili smo, da imajo sorojenci otrok z rakom več težav kot primerjalna skupina, vendar je bila velikost učinka majhna. Samoporočila kažejo večje stiske kot poročila staršev. Socialna opora je zaščitni dejavnik, medtem ko je bilo več znanja o raku nepričakovano povezano z več težavami ponotranjenja. Dodatni dejavniki tveganja so višja starost in ženski spol sorojencev, nižja izobrazba staršev ter več zdravstvenih zapletov in aktivni status zdravljenja pri bolnem otroku. Večina sorojencev in staršev je izrazila potrebo po formalizirani strokovni opori, zlasti bližje diagnozi. Čeprav intervencija ni bistveno izboljšala psihosocialnih izidov ali znanja o raku, so bili udeleženci z njo zadovoljni in so poročali o zaznanih koristih pri obvladovanju težav in zmanjševanju osamljenosti. To potrjuje, da program uspešno obravnava potrebe te spregledane populacije in prispeva k razvoju celostne opore družinam v otroški onkologiji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:onkologija, sorojenci, čustvene in vedenjske težave, socialna opora, psihosocialna intervencija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Ferbežar Felgner]
Leto izida:2025
Št. strani:104 str.
PID:20.500.12556/RUL-174015 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.9:616-053.2/.6(043.2)
COBISS.SI-ID:253337603 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.09.2025
Število ogledov:159
Število prenosov:36
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Designing a support programme for siblings of children with cancer and testing its effectiveness
Izvleček:
Siblings of children with cancer face stressors that increase their risk for emotional and behavioural difficulties. Identifying at-risk siblings and providing targeted interventions is key to their adjustment. In this study, we investigated the prevalence of psychosocial problems in siblings and their association with social support, cancer knowledge, and various demographic and health variables. 31 siblings (aged 10-18 years) and 37 parents completed online questionnaires. We also developed a preventive psychoeducational programme, which included two sessions with a ward tour, cancer information, discussions on emotions and coping strategies, and relaxation exercises. Four siblings of children in active treatment were included in the programme. Follow-up assessments were carried out immediately after the intervention and after one to two months. We found that siblings of children with cancer have more problems than the comparison group, but with a small effect size. Self-reports show greater distress than parent reports. Social support is a protective factor, while more knowledge about cancer was unexpectedly associated with more internalizing problems. Additional risk factors include older age and female sex of the sibling, lower parental education, as well as more health complications and active treatment status of the ill child. Most participants expressed a need for formalized professional support, especially closer to diagnosis. Although the intervention did not significantly improve psychosocial outcomes or knowledge about cancer, participants were satisfied with it and reported perceived benefits in coping and reducing loneliness. This confirms that the programme successfully addresses the needs of this overlooked population and contributes to the development of comprehensive family support in paediatric oncology.

Ključne besede:oncology, siblings, emotional and behavioural disorders, social support, psychosocial interventions

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj