Podrobno

Seksting in uporaba družbenih omrežij v povezavi s samopodobo in socialno anksioznostjo : magistrsko delo
ID Pečlin, Barbara (Avtor), ID Repič Slavič, Tanja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (443,20 KB)
MD5: ACBEA88C88BE48CCFA1FCF59B0E79A2A

Izvleček
Avtorica v magistrskem delu raziskuje pojav sekstinga, njegovo razširjenost, povezavo z uporabo družbenih omrežij ter vpliv na samopodobo in socialno anksioznost posameznikov v slovenskem prostoru. Teoretični del povzema izhodišča avtorjev in ugotovitve raziskav s področij digitalne (spolne) komunikacije, tveganih spletnih vedenj in psihosocialnih dejavnikov, ki vplivajo na sodelovanje v sekstingu, ter osvetljuje posamezne dimenzije tega pojava, vključno z motivacijo, tveganji in možnimi posledicami za posameznika. Sledi empirični del v obliki kvantitativne raziskave, izvedene v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 511 prostovoljnih udeležencev, starejših od 18 let, ki so v celoti izpolnili vprašalnik. Ugotovitve prikazujejo, da je seksting razširjen pojav med odraslimi, pri čemer je 62 odstotkov priznalo, da je v zadnjem letu vsaj enkrat poslalo ali prejelo sporočilo s spolno sugestivno ali provokativno vsebino. Druga ugotovitev kaže, da so moški pogosteje sodelovali v sekstingu kot ženske (68 odstotkov moških in 57?odstotkov žensk). Tretja ugotovitev kaže, da so udeleženci z višjo zaznano socialno anksioznostjo pogosteje sodelovali v tveganih oblikah sekstinga, prav tako pa je bila ugotovljena negativna povezava s samopodobo. Četrta ugotovitev prikazuje, da anksioznost ni neposredno povezana s pogostejšim deljenjem spolno sugestivnih vsebin. Peta ugotovitev kaže, da partnerski status ne vpliva statistično značilno na seksting. Šesta ugotovitev kaže, da med spoloma ni statistično pomembnih razlik pri pošiljanju ali prejemanju spolno sugestivnih ali provokativnih vsebin, je pa statistično pomembna razlika pri posredovanju take vsebine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:seksting, samopodoba, socialna anksioznost, družbena omrežja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[B. Pečlin]
Leto izida:2025
Št. strani:VII, 72 str.
PID:20.500.12556/RUL-173954 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.923.2:343.541:316.472.4(043.2)
COBISS.SI-ID:251339523 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.09.2025
Število ogledov:566
Število prenosov:131
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Sexting and the use of social media in relation to self-esteem and social anxiety
Izvleček:
The master’s thesis explores the phenomenon of sexting, its prevalence, its connection to the use of social media, and its impact on the self-image and social anxiety of individuals in Slovenia. The theoretical part summarizes the authors' starting points and research findings in the fields of digital (sexual) communication, risky online behaviour, and psychosocial factors that influence participation in sexting, and highlights individual dimensions of this phenomenon, including motivation, risks, and possible consequences for individuals. This is followed by an empirical part in the form of a quantitative study conducted in Slovenia, in which 511 voluntary participants over the age of 18 who completed the questionnaire in full took part. The findings show that sexting is a widespread phenomenon among adults, with 62 percent admitting to having sent or received a message with sexually suggestive or provocative content at least once in the past year. The second finding shows that men participated in sexting more often than women (68 percent of men and 57 percent of women). The third finding shows that participants with higher perceived social anxiety were more likely to engage in risky forms of sexting, and a negative association with self-image was also found. The fourth finding shows that anxiety is not directly related to more frequent sharing of sexually suggestive content. The fifth finding shows that relationship status does not have a statistically significant effect on sexting. The sixth finding shows that there are no statistically significant differences between the sexes in sending or receiving sexually suggestive or provocative content, but there is a statistically significant difference in forwarding such content.

Ključne besede:sexting, self-esteem, social anxiety, social media

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj