Podrobno

Vpliv kriterijev za zagotavljanje osončenosti bivalnih prostorov na gostoto urbanega tkiva : diplomska naloga
ID Trstenjak, Petra (Avtor), ID Potočnik, Jaka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,28 MB)
MD5: 3FD9D8898827CECAC2E00A002701E24C

Izvleček
Ustrezno osončenje stavb je eden izmed ključnih dejavnikov kakovosti bivanja, saj vpliva na zdravje in dobro počutje stanovalcev, energetsko učinkovitost stavb ter splošno bivalno udobje. Do pomanjkanja direktne sončne svetlobe v prostorih najpogosteje prihaja v mestih, kjer poteka proces zgoščevanja urbanega tkiva. Zato so v veljavo stopili standardi oziroma predpisi, ki narekujejo minimalno trajanje naravnega osončenja obstoječih in novih stavb, s tem pa do neke mere tudi omejujejo pozidavo. V svoji diplomski nalogi sem obravnavala vpliv kriterijev za zagotavljanje osončenosti bivalnih prostorov na gostoto urbanega tkiva. Za simulacijo različnih gostot pozidave sem si pomagala s faktorjem zazidanosti FZ, ki sem ga skozi svojo analizo spreminjala in ob tem preverjala, kako je povezan z osončenostjo prostorov večstanovanjske stavbe. Model stavbe sem pripravila s pomočjo programske opreme Rhino 7, samo analizo pa nato izvedla z orodjem Grasshopper in vtičnikom Ladybug. Izhodiščno stavbo sem najprej postavila v mrežo devetih enakih stavb (3 x 3), ki so bile glede na faktor zazidanosti med seboj oddaljene za določeno razdaljo, nato pa raziskala osončenost zasteklitev za lokacijo Ljubljana - Bežigrad, na dan zimskega solsticija (21. december) in spomladanskega ekvinokcija (21. marec). Okna sem pri tem razdelila glede na štiri strani neba in za vsakega izmed njih določila trajanje osončenja, pri različnih faktorjih zazidanosti. Rezultate sem nato primerjala z zahtevami iz standarda SIST EN 17037 in 91. člena Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana. Izkazalo se je, da imata gostota urbanega tkiva in osončenost bivalnih prostorov zares pomemben medsebojni vpliv. Najmanjšo osončenost so po pričakovanjih dosegala okna na severni fasadi, najbolj osončena pa so bila okna na južni strani objekta. Povečanje faktorja zazidanosti je sistematično zmanjšalo osončenost in tako določeni prostori pri višjih gostotah pozidave niso več izpolnjevali kriterija. Diplomska naloga torej opozarja na konflikt med zagotavljanjem kakovostnih bivalnih pogojev in cilji zgostitve mest, ugotovitve pa lahko služijo kot izhodišče za iskanje kompromisov med učinkovitostjo prostorskega načrtovanja in zahtevami za zdravo bivalno okolje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomske naloge, gradbeništvo, osončenost, faktor zazidanosti, gostota urbanega tkiva, pot sonca, kriteriji, SIST EN 17037, OPN MOL
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[P: Trstenjak]
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 42 str., 3 str. pril.))
PID:20.500.12556/RUL-173626 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:728.2:551.521.11:004.94(043.2)
COBISS.SI-ID:250245635 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.09.2025
Število ogledov:144
Število prenosov:21
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The impact of criteria for ensuring sunlight availability in residential spaces on urban density : graduation thesis
Izvleček:
Adequate sunlight exposure is a key determinant of residential quality, as it influences health, well-being, energy efficiency, and overall living comfort. A lack of direct solar radiation most commonly occurs in urban areas undergoing densification. To address this, planning regulations and standards prescribe minimum durations of sunlight exposure for residential spaces, thereby setting limits on urban development. This thesis investigates the impact of criteria for ensuring sunlight exposure in residential spaces on the density of the urban fabric. The study applies the Building Coverage Ratio (BCR) as a variable to simulate different levels of development density and assess their effects on the solar access of a multi-residential building. A 3D model was prepared in Rhino 7, while the simulations were conducted using Grasshopper with the Ladybug plugin. The reference building was placed in a 3 × 3 grid of identical units, spaced according to the selected BCR values. Sunlight exposure of glazing was then analysed for the location of Ljubljana – Bežigrad on two key dates: the winter solstice (21st December) and the spring equinox (21st March). Windows were categorized by cardinal orientation, and the duration of sunlight exposure was evaluated at different densities. The results were then compared with the requirements of the SIST EN 17037 standard and the Ljubljana Municipal Spatial Plan. The analysis confirmed a strong correlation between urban density and sunlight exposure: northern façades consistently showed the lowest exposure, while southern façades achieved the highest. As BCR increased, sunlight exposure systematically decreased, and certain residential spaces no longer met the required criteria. The findings highlight the conflict between maintaining adequate living conditions and achieving urban densification. They provide a basis for reconciling efficiency in spatial planning with the need to ensure a healthy and sustainable living environment.

Ključne besede:graduation thesis, civil engineering, sunlight exposure, building coverage ratio, urban density, sun path, criteria, SIST EN 17037, OPN MOL

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj