Podrobno

Družbeni mediji kot orodje za širjenje dezinformacij in sovražnega govora: Primer Rohingov v Mjanmaru
ID Jemec, Lara (Avtor), ID Smrdelj, Rok (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,34 MB)
MD5: CB918830A9A7CC68B7347F27E102F47B

Izvleček
V diplomski nalogi preučujemo, kako so družbeni mediji, s poudarkom na Facebooku,prispevali k širjenju dezinformacij in sovražnega govora v primeru Rohingov v Mjanmaru, ter kakšne posledice ima to za razmerje med svobodo izražanja in odgovornostjo platform. Naš namen je pokazati, kako zasnova platform od priporočenih in razvrščevalnih sistemov do algoritmov moderiranja pospešuje škodljive vsebine in kako se te digitalne dinamike prevedejo v materialne učinke v fizičnem svetu, vključno z legitimizacijo izključevanja in nasilja. V teoretičnem delu opredelimo pojme sovražnega govora, dezinformacij in algoritmov družbenih medijev ter pojasnimo mehanizme filtriranih mehurčkov in odmevnih komor. V empiričnem delu izvedemo kvalitativno študijo primera, utemeljeno na pregledu primarnih ter sekundarnih virov, s katerimi analiziramo pred- in pokrizne vzorce protirohinškega diskurza na Facebooku. Ugotavljamo, da je kombinacija algoritemske personalizacije, šibkega institucionalnega in medijskega okolja ter nizke digitalne pismenosti prepletena z dolgotrajnimi političnimi in zgodovinskimi spori med Rohingi in burmansko večino, ustvarila digitalno okolje, v katerem so se dezinformacije in dehumanizirajoči narativi hitro normalizirali in prerasli v sistematično preganjanje in množične zločine. Naša analiza prikaže, da je kombinacija politične zgodovine, medijske krhkosti in koordiniranih kampanij, pri čemer je splet deloval kot katalizator, vodila do stopnjevanja nasilja. V sklepnem delu zagovarjamo, da mora razprava o svobodi izražanja na spletu vključevati tudi odgovorno upravljanje dosega in kontekstualizirano moderiranje, saj šele preplet teh ukrepov zameji škodljive učinke platform.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:družbeni mediji, sovražni govor, dezinformacije, Mjanmar, Rohingi
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[L. Jemec]
Leto izida:2025
Št. strani:80 str.
PID:20.500.12556/RUL-173558 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.09.2025
Število ogledov:184
Število prenosov:51
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Social Media as a Tool for the Dissemination of Disinformation and Hate Speech: The Case of the Rohingya in Myanmar
Izvleček:
In this thesis, we examine how social media, with a focus on Facebook, contributed to the spread of disinformation and hate speech in the case of the Rohingya in Myanmar and what this means for the relationship between freedom of expression and platorm responsibility. Our aim is to show how platform design, from recommendation and ranking systems to moderation algorithms, amplifies harmful content and how these digital dynamics translate into material effects in the physical world, including the legitimation of exclusion and violence. In the theoretical section we define the concepts of hate speech, disinformation and social media algorithms, and explain the mexhanisms of filter bubbles and echo chambers. In the empirical section we conduct a qualitative case study based on a review of primary and secondary sources, through which we analyse patterns of anti Rohingya discourse on Facebook before and after the crisis. We find that the combination of algorithmic personalization, a weak institutional and media environment and low digital literacy, intertwined with longstanding political and historical disputes between the Rohingya and the Burmese majority, created a digital environment in which disinformation and dehuminizing narratives quickly became normalized and escalated into systematic persecution and mass atrocities. Our analysis shows that the configuration of political history, media fragility and coordinated campaigns, with the online sphere acting as a catalyst, led to the escalation of violence. We conclude by arguing that debates on freedom of expression online must also include responsible managment of reach and context sensitive moderation, since only the combination of these measures can curb the harmful effects of platforms.

Ključne besede:social media, hate speech, disinformation, Myanmar, Rohingya

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj