Podrobno

Vloga telesnega giba pri predmetu Nauk o glasbi - primeri iz prakse : magistrsko delo
ID Sekej, Monika (Avtor), ID Zadnik, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Pucihar, Ilonka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,98 MB)
MD5: AE6F9905EA971838CF78C9DD4F6A9ACE

Izvleček
Magistrsko delo raziskuje pomen telesnega gibanja kot integralnega dela glasbenega pouka. Izvira iz spoznanja, da glasbeno učenje ne poteka le na kognitivni ravni, temveč vključuje zaznavne, čustvene in telesne razsežnosti, ki skupaj tvorijo celostno glasbeno izkušnjo. V ospredje je postavljena teza, da gibanje ni zgolj spremljevalna aktivnost ali sredstvo za motivacijo, temveč temeljni način doživljanja, razumevanja in izražanja glasbenih elementov. V preteklosti je bila povezava med telesnim gibanjem in glasbo samoumevna – v starodavnih kulturah so bile glasbene dejavnosti tesno prepletene z gibalnimi rituali, skupinskimi plesi in telesnim izražanjem, ki so bili bistveni za razumevanje in doživljanje ritma, melodije ter duhovnega pomena. Z vzpostavitvijo formalnih oblik izobraževanja v 18. in 19. stoletju, predvsem z razvojem konservatorijev, pa se je začela ločevati intelektualna obravnava glasbe od telesne izkušnje. Pedagoški poudarek se je pomaknil k abstraktni glasbeni teoriji in notaciji, medtem ko je gibanje postalo postranski ali celo odsoten del učnega procesa (Findlay, 1971; Mead, 1996). V teoretičnem delu naloga najprej povzame sodobna spoznanja s področja utelešene kognicije, ki potrjujejo, da so telesni mehanizmi neločljivo povezani z zaznavanjem in procesiranjem glasbenih informacij. Sledi pregled ključnih glasbenopedagoških metod – evritmije É. Jaques-Dalcrozea, pristopa Carla Orffa, Kodályjeve metode in Willems pedagogike – ki so na prelomu iz 19. v 20. stoletje razvili konkretne didaktične pristope za vključevanje gibanja v glasbeno izobraževanje. Analiza učnih načrtov za predmet nauk o glasbi je pokazala, da številni operativni cilji v prvih treh razredih vsebujejo vsebine, ki jih je mogoče smiselno uresničevati tudi z vključevanjem telesno-gibalnih dejavnosti. Kljub temu pa učni načrt telesnega gibanja ne navaja kot eksplicitnega didaktičnega pristopa oziroma gibanje ni sistematično umeščeno kot del načrtovanja. Pričujoče magistrsko delo v praktičnem delu tako nudi nabor avtorsko oblikovanih gibalnih vajah v povezavi z učnimi cilji dejavnosti solfeggio, izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene literature, ustvarjanje, poslušanje in glasbenoteoretična in oblikovna znanja, razvitih posebej za prve tri razrede nauka o glasbi v glasbeni šoli. Magistrska naloga naj bi prispevala k nadgradnji obstoječih učnih praks v slovenskem izobraževalnem sistemu, s čimer se spodbuja vključevanje gibalno obogatenih metod, ki krepijo občutenje in doživljanje temeljnih glasbenih prvin skozi utelešeni gib.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nauk o glasbi, veččutno učenje, utelešena glasbena kognicija, telesno-gibalne dejavnosti, glasbena pedagogika, magistrska dela, magistrske naloge
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:AG - Akademija za glasbo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Sekej
Leto izida:2025
Št. strani:90 str.
PID:20.500.12556/RUL-173451 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:78:37
COBISS.SI-ID:246301699 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.09.2025
Število ogledov:194
Število prenosov:45
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The role of body movement in music theory classes – examples from practice
Izvleček:
This master’s thesis explores the role of bodily movement as an integral part of music education. It is grounded in the recognition that musical learning does not occur solely at the cognitive level but also encompasses perceptual, emotional, and physical dimensions, all of which contribute to a holistic musical experience. The central premise is that movement is not merely an auxiliary activity or motivational tool, but a fundamental mode of experiencing, understanding, and expressing musical elements. Historically, the connection between movement and music was self-evident. In ancient cultures, musical activities were inseparably linked with ritualistic movement, communal dance, and physical expression—essential means for perceiving rhythm, melody, and spiritual meaning. However, with the establishment of formal education systems in the 18th and 19th centuries, particularly with the rise of conservatories, the intellectual treatment of music began to diverge from its embodied experience. Educational focus shifted toward the comprehension of abstract musical theory and notation, while movement became a marginal or even absent component of the learning process (Findlay, 1971; Mead, 1996). The theoretical section of this thesis first summarizes current findings from the field of embodied cognition, which confirm that bodily mechanisms are inherently connected to the perception and processing of musical information. This is followed by a review of key pedagogical approaches—Émile Jaques-Dalcroze’s eurhythmics, Carl Orff’s approach, the Kodály method, and the Willems pedagogy—which, at the turn of the 20th century, developed concrete didactic strategies for integrating movement into music education. An analysis of the national curriculum for the subject Nauk o glasbi (Music Theory) reveals that many operational objectives in the first three years include content that can meaningfully be achieved through the integration of bodily movement. Nevertheless, movement is not explicitly listed as a didactic strategy, nor is it systematically incorporated into curriculum. The practical section of this thesis presents a collection of original movement-based exercises designed in alignment with learning objectives in solfeggio, musical performance and interpretation, music listening, creativity, and theoretical and structural knowledge. These activities are specifically tailored for the first three years of music theory instruction in Slovenian music schools. The aim of the thesis is to contribute to the enhancement of current teaching practices within the Slovenian educational system by promoting the integration of movement-enriched methods that strengthen the perception and embodied experience of core musical concepts.

Ključne besede:music theory, multisensory learning, embodied musical cognition, bodily movement activities, music education, master's theses

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj