Podrobno

Kazalniki učinkov hipoterapije na konje in osebe s cerebralno paralizo : magistrsko delo
ID Marolt, Martina (Avtor), ID Zupan Šemrov, Manja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,78 MB)
MD5: 09F012D2027C2FA8509071DCD6AE80A8

Izvleček
Hipoterapija kot specializirana oblika fizioterapije vključuje terapevtsko interakcijo med konjem in osebo. Namen raziskave je bil ovrednotiti vpliv treh dejavnikov na vedenjske odzive terapevtskega konja: tip osebe s cerebralno paralizo (n = 12), zaporedna terapija (6 terapij na osebo) in del terapije (prvi ali drugi del). Pri udeležencih so bili zabeleženi fiziološki in psihološki kazalniki pred, med in po terapiji. Skupina je bila razvrščena glede na stopnjo funkcionalnosti: osebe, ki samostojno hodijo (višja funkcionalnost), ter uporabniki invalidskih vozičkov (nižja funkcionalnost). Hipoterapija je potekala enkrat tedensko šest zaporednih tednov, skupno 72 terapij, pod vodstvom usposobljene terapevtke. V vseh terapijah je sodelovala ista kobila slovenske hladnokrvne pasme (SHL). Vedenjski kazalniki konja so bili sistematično spremljani na področju položaja in gibanja ušes, glave, nog in repa. Poleg tega je bil merjen srčni utrip, opravljeni pa so bili tudi termografski posnetki, ki zaradi tehničnih omejitev niso bili analizirani. Rezultati so pokazali, da je tip osebe statistično pomembno vplival na vedenje konja. Konj je med terapijami ohranjal stabilne vedenjske vzorce brez izrazitih sprememb, kar nakazuje visoko stopnjo prilagodljivosti. V drugem delu terapij se je pogosteje pojavljalo spuščanje glave, kar bi lahko nakazovalo utrujenost, vendar vedenjski kazalniki niso kazali prisotnosti stresa. Osebe z višjo funkcionalnostjo so v povprečju kazale večji napredek, izboljšano motoriko in pogostejše pozitivne vedenjske odzive. Pri osebah z nižjo funkcionalnostjo je bil napredek manj izrazit ali odsoten, vendar so posamezni primeri pokazali možnost izboljšanja po daljšem obdobju terapije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:terapija s pomočjo živali, terapevtski konji, hipoterapija, cerebralna paraliza, kazalniki učinkov
Vrsta gradiva:Magistrsko delo
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Marolt
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, [49] str.))
PID:20.500.12556/RUL-173364 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:636.1(043.2)
COBISS.SI-ID:249448707 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.09.2025
Število ogledov:229
Število prenosov:76
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Indicators of the effect of hippotherapy on horses and persons with cerebral palsy : M. Sc. thesis
Izvleček:
Hippotherapy as a specialized form of physiotherapy involves therapeutic interaction between a horse and a person. The aim of this study was to evaluate the influence of three factors on the behavioural responses of the therapy horse: type of person with cerebral palsy (n = 12), therapy sequence (6 sessions per participant), and part of the therapy session (first or second half). Physiological and psychological indicators were recorded before, during, and after each session. Participants were classified according to their functional level: individuals who walk independently (higher functionality) and wheelchair users (lower functionality). Hippotherapy was conducted once a week for six consecutive weeks, for a total of 72 sessions, led by a qualified therapist. The same Slovenian Coldblood mare (SHL) participated in all sessions. The horse’s behavioural indicators were systematically monitored, focusing on ear, head, leg, and tail position and movement. Additionally, heart rate was measured, and thermographic images were taken, though these were not analysed due to technical limitations. Results showed that participant type had a statistically significant effect on the horse’s behaviour. The horse maintained stable behavioural patterns throughout the sessions, indicating a high level of adaptability. Lowering of the head was more frequent in the second half of sessions, potentially indicating fatigue; however, behavioural indicators did not suggest the presence of stress. Participants with higher functionality generally showed greater progress, improved motor skills, and more frequent positive behavioural responses. For participants with lower functionality, progress was less pronounced or absent, although some individual cases indicated potential improvement over a longer therapy period.

Ključne besede:animal assisted therapy, therapeutic horses, hippotherapy, cerebral palsy, indicators of effect

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj