Po koncu vojne v Bosni in Hercegovini (1992–1995) se je začel proces reformiranja služb za duševno zdravje, ki se je osredotočil na razvoj centrov za duševno zdravje v skupnosti kot hrbtenice dezinstitucionalizirane oskrbe za posameznike z duševnimi težavami. V tem obdobju je bilo ustanovljenih več uporabniških združenj, katerih cilj je bil okrepiti glas uporabnikov storitev pri oblikovanju razmer za izboljšanje njihovega položaja in polno sodelovanje v družbi. Cilj članka je analizirati izzive in perspektive pri razvoju uporabniško vodenih organizacij in pobud v Bosni in Hercegovini kot pokonfliktni in tranzicijski skupnosti. Avtorji poskušajo odgovoriti na vprašanji, kako in v kakšnem obsegu pokonfliktne in tranzicijske razmere ponujajo priložnost za razvoj uporabniško vodenih pobud. Pri iskanju odgovora je bila uporabljena metoda študije primera uporabniško vodene organizacije s 25-letnimi izkušnjami. Ugotovitve kažejo, da so ključni pri izkoriščanju priložnosti in spopadanju z izzivi neodvisnost, spretnos- ti medsebojne pomoči, demokratično upravljanje organizacije, vključevanju vseh uporabnikov v razvoj in izvajanje pobud, odprtost za sodelovanje, vključevanje v socialno mrežo ter pripravljenost za učenje in prenos znanja.
|