Podrobno

Dolgoročni vpliv prebolelosti bolezni Covid-19 na kognitivni upad v populaciji starejših v Sloveniji : magistrsko delo
ID Ogrin, Ajda (Avtor), ID Marušič, Uroš (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,91 MB)
MD5: 2C865A164927F86F6369345DD8103AE2

Izvleček
Kognitivni upad je zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, kot so zaznavna in miselna hitrost, računanje, delovni spomin ter shranjevanje in priklic novih informacij. Počasen kognitivni upad je normalen proces staranja, nenaden upad pa je običajno znak bolezenskih procesov, kot je na primer demenca. Vse od začetka pandemije covida-19 se v znanstveni literaturi pojavljajo poročila o povezavi med prebolelostjo covida-19 in dolgotrajnim kognitivnim upadom. Raziskave na tem področju, predvsem v starejši populaciji, bi lahko pomagale osvetliti morebitni vpliv prebolelosti covida-19 na naraščajoče število primerov demence. Namen te magistrske naloge je bil preveriti vpliv samoporočane prebolelosti covida-19 na kognitivne sposobnosti pri populaciji starejših v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 369 starejših odraslih, starih od 60 do 99 let, od katerih je bilo 71 % žensk. Covid-19 je prebolelo 121 udeležencev (33 %), pri čemer je večina poročala o blagem do zmernem poteku bolezni. Kognitivne sposobnosti smo ocenili z uporabo štirih psihometričnih testov, in sicer montrealske lestvice spoznavnih sposobnosti (MoCA), lestvice za oceno kognitivnih sposobnosti bolnikov z AD (ADAS-cog), fototesta in eurotesta. Poleg tega smo za vsakega udeleženca posneli 8-minutni mirovni elektroencefalogram (EEG) in določili glavno alfa frekvenco (PAF), ki se v literaturi pojavlja kot robusten biomarker kognitivnih sposobnosti. Za oceno vpliva prebolelosti covida-19 na metrike kognitivnih sposobnosti, ob upoštevanju sociodemografskih dejavnikov, smo uporabili hierarhično multiplo regresijo. Rezultati so pokazali, da samoporočana prebolelost covida-19 ni bila pomemben napovednik kognitivnih sposobnosti, ocenjenih s psihometrični testi ali PAF. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, da prebolelost covida-19, ki ima blag do zmeren potek, nima večjega negativnega vpliva na kognitivne sposobnosti pri starejših. Razlike med to raziskavo in preteklimi ugotovitvami lahko deloma pripišemo večjemu deležu oseb z blagim do zmernim potekom bolezni v našem vzorcu, subjektivni naravi ocenjevanja prebolelosti in resnosti bolezni ter dejstvu, da so uporabljeni psihometrični testi bolj občutljivi za spremembe, značilne za demenco, in morda ne zaznajo vseh sprememb, povezanih s covidom-19. Menimo, da naša raziskava prispeva k bolj realistični oceni vpliva covida-19 na kognitivne sposobnosti pri starejših, predvsem v kontekstu sprememb, ki jih vidimo pri demenci. Po naših podatkih gre tudi za prvo raziskavo na slovenski populaciji, ki na tako obsežnem vzorcu preučuje vpliv prebolelosti covida-19 na kognitivne sposobnosti starejših.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Kognitivna znanost, Demenca, covid-19, kognitivni upad, demenca, elektroencefalografija, glavna alfa frekvenca
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:A. Ogrin
Leto izida:2025
Št. strani:56 str.
PID:20.500.12556/RUL-173133 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.892.3(043.2)
COBISS.SI-ID:250043139 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.09.2025
Število ogledov:152
Število prenosov:22
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Long-term effects of covid-19 on cognitive decline in the elderly population in Slovenia
Izvleček:
Cognitive decline refers to the reduction of cognitive abilities, such as perceptual and processing speed, calculation, working memory, and the storage and retrieval of new information. A gradual cognitive decline is a normal part of aging, while a sudden decline is usually a sign of pathological processes, such as dementia. Since the onset of the COVID-19 pandemic, scientific literature has reported a connection between COVID-19 infection and long-term cognitive decline. Research in this area, particularly in the older population, could help shed light on the potential impact of COVID-19 infection on the increasing number of dementia cases. The aim of this master’s thesis was to examine the impact of self-reported COVID-19 recovery on cognitive abilities in the elderly population in Slovenia. The study included 369 older adults aged 60 to 99 years, of whom 71% were women. A total of 121 participants (33%) had recovered from COVID-19, with most reporting a mild to moderate course of illness. Cognitive abilities were assessed using four psychometric tests, namely Montreal Cognitive Assessment (MoCA), Alzheimer's Disease Assessment Scale – Cognitive (ADAS-cog), Fototest, and Eurotest. In addition, an 8-minute resting electroencephalogram (EEG) was recorded for each participant and the peak alpha frequency (PAF), which is recognized in the literature as a robust biomarker of cognitive abilities, was determined. A hierarchical multiple regression was conducted to assess the impact of COVID-19 recovery on cognitive ability metrics, while accounting for sociodemographic factors. Results showed that self-reported COVID-19 recovery was not a significant predictor of cognitive abilities assessed by psychometric tests or PAF. Based on these findings, we conclude that predominantly mild to moderate COVID-19 infection does not have a significant negative impact on cognitive abilities in older adults. Differences between current and previous findings may partly be attributed to the higher proportion of individuals with mild to moderate illness in our sample, the subjective nature of self-assessing illness history and severity, and the fact that the psychometric tests used are more sensitive to changes characteristic of dementia and may not detect all changes associated with COVID-19 We posit that our study contributes to a more realistic assessment of the impact of COVID-19 on cognitive abilities in older adults, particularly in the context of dementia-related changes. To the best of our knowledge, this is also the first study on the Slovenian population to examine the impact of Covid-19 recovery on cognitive abilities in older adults using such a large sample.

Ključne besede:COVID-19, cognitive decline, dementia, electroencephalography, peak alpha frequency

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj