Podrobno

PRAVNI POLOŽAJ IN SOCIALNE PRAVICE TUJK, MATER OTROK SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV: SPREGLEDANA ZGODBA ENOSTARŠEVSKIH DRUŽIN V SLOVENSKEM SISTEMU
ID Furst, Iryna (Avtor), ID Zorn, Jelka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Pistotnik, Sara (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,12 MB)
MD5: CAFDCB9588558D215C96F8F85230D1A6

Izvleček
Diplomsko delo obravnava pravni položaj in dostop do socialnih pravic tujk iz tretjih držav, mater otrok slovenskih državljanov, obdobju trajanja zakonske zveze in po razpadu zakonske zveze. V teoretičnem delu so predstavljeni pravni okvir migracijske politike Republike Slovenije, sistem socialnih pravic ter položaj enostarševskih družin. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z intervjuji z udeleženkami, ki so v času razpada zveze imele dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje. Rezultati raziskave kažejo, da je pravni status (začasno ali stalno dovoljenje za bivanje) ključni dejavnik dostopa do socialnih pravic. Udeleženke z začasnim dovoljenjem so bile v večini primerov izključene iz denarne socialne pomoči in zdravstvenega zavarovanja ter so lahko uveljavljale le omejen nabor pravic (npr. otroški dodatek). Nasprotno so tiste z dovoljenjem za stalno prebivanje pridobile neposreden dostop do osnovnih socialnih transferjev, kar je bistveno zmanjšalo njihovo socialno negotovost. Izkušnje udeleženk razkrivajo tudi večplastne ovire: pomanjkanje jasnih informacij, jezikovne in administrativne prepreke, odvisnost od partnerja pri urejanju postopkov ter institucionalne prakse, ki pogosto ne prepoznajo njihove ranljivosti. Posebej izstopa stanovanjska izključenost, saj tujke v praksi težko dostopajo do neprofitnih stanovanj, kar vodi v stanovanjsko negotovost. Raziskava opozarja tudi na povezavo med nasiljem v družini, odvisnostjo od partnerja in omejenim dostopom do pravic, kar dodatno poglablja njihovo ranljivost. Sklepno diplomsko delo pokaže, da sistem socialnega varstva v Sloveniji tujke brez slovenskega državljanstva obravnava kot drugorazredne uporabnice, kar ustvarja občutke diskriminacije in izključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju, kako pravni status in institucionalne omejitve oblikujejo vsakdanje življenje enostarševskih mater migrantk ter kako pomembno vlogo imajo pri tem socialne politike in praksa socialnega dela.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Ključne besede: državljanke tretjih držav, dovoljenje za prebivanje, socialne pravice, enostarševska družina, diskriminacija, pravni status, migracijska politika.
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-173036 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.09.2025
Število ogledov:408
Število prenosov:37
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE LEGAL STATUS AND SOCIAL RIGHTS OF FOREIGN WOMEN, MOTHERS OF CHILDREN OF SLOVENIAN CITIZENS: THE OVERLOOKED STORY OF SINGLE-PARENT FAMILIES IN THE SLOVENIAN SYSTEM
Izvleček:
This thesis addresses the legal status and access to social rights of migrant women from third countries, mothers of children who are Slovenian citizens, with a particular focus on the period after the dissolution of marriage. The theoretical part presents the legal framework of Slove-nia’s migration policy, the system of social rights, and the position of single-parent families. The empirical part is based on a qualitative study conducted through interviews with women who, at the time of marital breakdown, held either temporary or permanent residence permits. The findings show that legal status (temporary or permanent residence) is a key determinant of access to social rights. Participants holding temporary permits were, in most cases, excluded from social assistance and health insurance and could only claim a limited set of benefits (e.g., child allowance). In contrast, those with permanent residence permits had direct access to basic social transfers, which significantly reduced their social insecurity. The women’s experiences also reveal multiple obstacles: lack of clear information, language and administrative barriers, dependence on their partner in handling procedures, and institutional practices that often fail to recognize their vulnerability. Housing exclusion stands out as a particular issue, since migrant women face significant barriers in accessing non-profit housing, which leads to housing insecurity. The research also highlights the link between domestic violence, dependence on the partner, and restricted access to rights, which further deepens their vulnerability. In conclusion, the thesis demonstrates that the Slovenian social welfare system often treats migrant women without citizenship as second-class users, reinforcing feelings of discrimination and exclusion. The findings contribute to a deeper understanding of how legal status and institutional limitations shape the everyday lives of single mothers from third countries, and how crucial social policies and social work practice are in addressing these challenges.

Ključne besede:Keywords: third-country nationals, residence permit, social rights, single-parent family, discrimination, legal status, migration policy

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj