Podrobno

Analiza dejavnikov aktivnega staranja v izbranih organizacijah javnega sektorja : magistrsko delo
ID Koprivc, Darja (Avtor), ID Kozjek, Tatjana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (843,42 KB)
MD5: 5D0733388055F4FBFF570A5A36596595

Izvleček
V obdobju izrazitih demografskih sprememb in staranja delovno aktivnega prebivalstva postaja vprašanje aktivnega staranja osrednji izziv sodobnega ravnanja z ljudmi, zlasti v javnem sektorju. Namen raziskave je bil preučiti vpliv organizacijskih dejavnikov na pripravljenost javnih uslužbencev za nadaljevanje dela po doseženi upokojitveni starosti, pri čemer je bilo izhodišče primerjalno umeščeno tudi v mednarodni okvir z vključitvijo izbranih podatkov iz ZDA in Nemčije. Raziskava je izvedena z metodo anketiranja na vzorcu slovenskih javnih uslužbencev. Rezultati kažejo, da dejavniki, kot so zaznana organizacijska podpora (β = 0,352; p < 0,001), možnosti vseživljenjskega učenja (β = 0,296; p < 0,001) ter prilagodljivost delovnega časa (β = 0,241; p < 0,01), pomembno vplivajo na pripravljenost za podaljšanje delovne aktivnosti po upokojitveni starosti. Primerjalna analiza z mednarodnim vzorcem kaže pomanjkljivosti v razvitosti strategij aktivnega staranja v slovenskih javnih organizacijah ter izpostavlja potrebo po bolj ciljno usmerjenem razvoju vključujočih delovnih izkušenj. S te podlage izhaja več predlogov, in sicer uvedba prilagodljivih oblik dela za starejše uslužbence (možnosti skrajšanega delovnega časa, hibridno delo ali delo od doma za uslužbence po 50. letu starosti), krepitev vodstvenih kompetenc za vodenje večgeneracijskih timov (uvajanje obveznih usposabljanj za vodje na temo staranja javnih uslužbencev, upravljanje raznolikosti in preprečevanje starostne diskriminacije), spodbujanje prenosa znanja med generacijami, kot so mentorski programi, s katerimi starejši javni uslužbenci prenašajo strokovna znanja in institucionalni spomin na mlajše, formalna vključitev starejših javnih uslužbencev v procese odločanja (projektne skupine in strateške razprave), odprava starostnih stereotipov na organizacijski ravni s pomočjo ozaveščenih delavnic, različnih kampanj ter jasne organizacijske politike.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:aktivno staranje, javni sektor, starejši uslužbenci, organizacijska podpora, vodenje, medgeneracijsko sodelovanje, starizem, kadrovske strategije
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[D. Bohinc]
Leto izida:2025
Št. strani:XI, 73 str.
PID:20.500.12556/RUL-172844 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:35:316.346.32-053.9(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:250272771 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.09.2025
Število ogledov:223
Število prenosov:88
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of factors influencing active ageing in selected public sector organisations
Izvleček:
Significant demographic changes and working population aging represent a central challenge of modern human resource management, especially in the public sector. The purpose of this research was examining how organizational factors influence the willingness of public employees to continue working after reaching retirement age, with a comparative framework placed in an international context, including specific American and German data. The results of a questionnaire survey on a sample of Slovenian public officials show that factors such as perceived organizational support (β = 0.352; p < 0.001), lifelong learning opportunities (β = 0.296; p < 0.001), and working time flexibility (β = 0.241; p < 0.01) significantly influence the willingness to extend working activity after retirement age. A comparative analysis of an international sample reveals shortcomings in the development of active aging strategies in Slovenian public organizations and highlights the need for targeted development of inclusive work experiences. Accordingly, several proposals have been made, including the introduction of flexible work arrangements for senior employees (reduced working hours, hybrid or remote work for employees over 50), strengthening leadership competences for managing multi-generational teams (introducing mandatory training for managers on the topic of aging public employees, managing diversity, and preventing age discrimination), promoting the transfer of knowledge between generations like mentoring programs when senior employees pass their professional knowledge and institutional memory to younger employees, formally including older public employees in decision-making processes (project teams and strategic discussions), and eliminating age stereotypes at the organizational level through awareness workshops, campaigns, and transparent organizational policies.

Ključne besede:active aging, public sector, senior employees, organizational support, management, intergenerational cooperation, ageism, HR strategies

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj