Podrobno

Prostor za dezinstitucionalizacijo : uporabniška perspektiva prehoda iz izključujočih k vključujočim življenjskim prostorom v okviru projekta Doma na Krasu
ID Ficko, Katarina (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (263,55 KB)
MD5: 31197DA15FB21D3EEF579AF8CB124845
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Socialno_delo_2025_1-2_Mauch.pdf/2025090910193743/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Eno od ključnih vprašanj dezinstitucionalizacije je pogosto, kje bodo ljudje v skupnosti živeli po tem, ko se preselijo iz zavodov. V preteklosti so se v Sloveniji kot ena od najpogostejših (organiziranih) oblik preselitev iz zavodov vzpostavile stanovanjske skupine. Čeprav so bile na začetku mišljene zgolj kot prehodna oblika oz. vmesna postaja med življenjem v instituciji in neodvisnim življenjem v skupnosti, strokovnjaki in uporabniki opozarjajo, da stanovanjske skupine niso najustreznejši način ustvarjanja prostora za ljudi, ki se vračajo iz institucij v skupnost, saj se v njih pogosto reproducira institucionalna kultura. Pri tem se postavlja vprašanje, kakšni prostori so ustreznejši in kako jih ustvariti. Članek predstavi uporabniško perspektivo ljudi, ki so bili v okviru projekta »Dom na Krasu« kot stanovalci zavoda na različne načine vključeni v proces dezinstitucionalizacije, in odločanje glede poteka preselitev v skupnost. Čeprav naj bi imeli ključno vlogo v procesu dezinstitucionalizacije, so se preselitve v projektu pogosto zgodile brez resničnega vključevanja in možnosti odločanja o tem, kje, s kom in kako bodo živeli. Članek sporoča, da so vključujoči in ustrezni prostori za preselitev ljudi iz institucij lahko samo tisti, ki jih ustvarjamo skupaj z uporabniki.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:dezinstitucionalizacija, socialnovarstveni zavodi, stanovanjske skupine, skupnost, preselitev, vključevanje, institucije
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 95-110
Številčenje:Letn. 64, št. 1/2
PID:20.500.12556/RUL-172813 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364-786.2
ISSN pri članku:0352-7956
DOI:10.51741/sd.2025.64.1-2.95-110 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:248543747 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.09.2025
Število ogledov:372
Število prenosov:134
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Socialno delo
Skrajšan naslov:Soc. delo
Založnik:Skupnost socialnega varstva Slovenije, Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Zveza društev socialnih delavcev Slovenije, Višja šola za socialne delavce, Sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo Republike Slovenije, Zveza društev socialnih delavcev Republike Slovenije, Višja šola za socialne delavce, Visoka šola za socialno delo, Fakulteta za socialno delo
ISSN:0352-7956
COBISS.SI-ID:8900610 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Place for deinstitutionalization
Izvleček:
One of the key issues of deinstitutionalization is often where people will live in the community after resettling from institutions. In the past, in Slovenia, residential group homes have been established as one of the most common (organised) forms of resettlement from institutions. Although initially intended solely as a transitional form or an intermediate step between life in an institution and independent living in the community, experts and users point out that residential groups are not the most suitable way to create living in the community for people returning from institutions, as they often reproduce institutional culture. This raises the question of what types of places are more appropriate and how to create them. The article presents the users’ perspective of residents on an institution, who were involved in the “Dom na Krasu” project and were part of the deinstitutionalization process, and on decision-making regarding the relocation to the community in various ways. Although these individuals were expected to play a key role in the deinstitutionalization process, relocations in the project often occurred without their real participation and without opportunities to decide where, with whom, and how they would live. The article emphasizes that inclusive and suitable spaces for people resettling from institutions are only those that are created together with the users.

Ključne besede:deinstitutionalisation, residential groups, elocation, community, inclusion, institutions

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Socialno delo

Nazaj