Podrobno

Ustreznost programov za zmanjševanje škode za mlade brezdomne uporabnike drog v Ljubljani : diplomsko delo
ID Maučec, Lara (Avtor), ID Grebenc, Vera (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,16 MB)
MD5: AFF6BBD61F7EA673AB7B3DFF134A3DAF

Izvleček
V diplomskem delu sem raziskovala ustreznost programov zmanjševanja škode za mlade in mladoletne brezdomne uporabnike drog v Ljubljani. V Sloveniji se soočamo z večanjem števila brezdomnih mladih, med katerimi so tudi mladoletni. Med brezdomnimi mladimi je veliko takih, ki imajo izkušnjo uporabe drog. Zaradi izključevanja iz raznih organizacij ali institucij so se mladi in mladoletni začeli obračati na organizacije, ki izvajajo programe zmanjševanja škode. Ti programi se pri svojem delu soočajo z dilemami, katere storitve zmanjševanja škode ponuditi mladoletnim in kako pomagati mladim ter mladoletnim, če zanje ni primernih oziroma konkretnih storitev. V raziskavi me je zanimalo, kakšne so možnosti in ovire, da bi ti programi, ki so v stiku z mladimi brezdomnimi, ki aktivno uporabljajo droge, lahko dejansko odgovorili na njihove potrebe. Zanimalo me je še, kakšne so potrebe mladih, kakšne vrste pomoči in podpore že obstajajo na področju zmanjševanja škode zanje, ter s kakšnimi etičnimi dilemami in sistemskimi vrzeli se srečujejo zaposleni v programih zmanjševanja škode pri delu s to populacijo. Želela sem dobiti vpogled v to, kakšne programe bi bilo na tem področju potrebno načrtovati in razviti, da bi lahko celostno odgovorili na potrebe mladih in mladoletnih. V teoretskem uvodu sem predstavila življenjske situacije mladih in mladoletnih uporabnikov drog z izkušnjo brezdomstva. Opisala sem koncept zmanjševanja škode kot temelj delovnega odnosa z mladimi in mladoletnimi brezdomnimi uporabniki drog. Koncept sem povezala tudi s socialnim delom, ki sprejema uživanje drog. Osredotočila sem se še na programe zmanjševanja škode in njihove storitve, med katerimi sem največjo pozornost namenila namestitveni podpori. Cilj diplomskega dela je bil odpiranje prostora o razmisleku za razvoj uspešnejših praks dela s to populacijo in o spremembah, ki bi omogočale lažje ter kvalitetnejše delo tako za zaposlene v programih zmanjševanja škode, kot tudi za mlade in mladoletne. Raziskovala sem z metodo kvalitativnega pristopa, pri kateri sem izvedla intervjuje s štirimi zaposlenimi v organizacijah, ki izvajajo programe zmanjševanja škode v Ljubljani. Pri tem sem uporabila merski instrument, ki je bil sestavljen iz smernic za intervju na podlagi raziskovalnih vprašanj. Dobljene podatke sem kvalitativno analizirala in zapisala njihove rezultate. Ugotovila sem, da imajo mladi in mladoletni brezdomni uporabniki drog predvsem potrebe po zaupanja vredni odrasli osebi, ki je zanje stalno prisotna; po denarju; ter po stanovanju ali nastanitvi. Glede programov zmanjševanja škode v Ljubljani ugotavljam, da izvajajo različne storitve, med katerimi nimajo možnosti za zagotavljanje nastanitev (s stalnimi dežurstvi zaposlenih) za mlade in mladoletne brezdomne uporabnike drog. Nastanitev je konkretna storitev, s katero bi programi zmanjševanja škode lahko ohranili mlade in mladoletne v programu, ter z njimi začeli delo za reševanje njihove celotne življenjske situacije. Pomembno je, da se nastanitve v le-teh programih začnejo izvajati, ker se mladi v druge oblike bivanja ne želijo vračati oziroma so tam neustrezno obravnavani ali izključeni zaradi uporabe drog. Etična dilema, s katero se soočajo zaposleni v programih nizkega praga v odnosu z mladoletnimi brezdomnimi uporabniki drog je prijavljanje ogroženosti le-teh. Za to, da bi lahko programi zmanjševanja škode boljše odgovarjali na potrebe mladih in mladoletnih, bi potrebovali višja denarna sredstva, več prostorov, več zaposlenih in nestigmatizirajoče zunanje sodelavce. Poleg tega programi zmanjševanja škode opozarjajo na togosti sistema, ki jih pri delu z mladimi in mladoletnimi brezdomnimi uporabniki drog omejujejo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mladi in mladoletni, brezdomstvo mladih, uporaba drog, programi zmanjševanja škode, etične dileme, nastanitvena podpora
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[L. Maučec]
Leto izida:2025
Št. strani:159 str.
PID:20.500.12556/RUL-172771 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.4:613.83-058.51
COBISS.SI-ID:267987203 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.09.2025
Število ogledov:430
Število prenosov:96
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Adequacy of Harm Reduction Programmes for Young Homeless Drug Users in Ljubljana
Izvleček:
In my thesis, I researched the appropriateness of harm reduction programs for young and underage homeless drug users in Ljubljana. In Slovenia, we are facing an increase in the number of homeless youth, including minors. Among the homeless youth, there are many who have experience with drug use. Due to exclusion from various organizations or institutions, young people and minors have started turning to organizations that implement harm reduction programs. These programs face dilemmas in their work about which harm reduction services to offer to minors and how to help young people and minors when there are no suitable or specific services available for them. In my research, I was interested in the possibilities and barriers for these programs, which are in contact with young homeless people who actively use drugs, to actually meet their needs. I was also interested in what the needs of young people are, what types of help and support already exist in the field of harm reduction for them, and what ethical dilemmas and systemic gaps employees in harm reduction programs face when working with this population. I wanted to gain insight into what types of programs need to be planned and developed in this field to comprehensively respond to the needs of young people and minors. In the theoretical introduction, I presented the life situations of young and underage drug users with experience of homelessness. I described the concept of harm reduction as the basis of the working relationship with young and underage homeless drug users. I linked the concept to social work, which accepts drug use. I also focused on harm reduction programs and their services, among which I paid the most attention to accommodation support. The goal of the thesis was to open up space for reflection on the development of more successful practices in working with this population and on changes that would enable easier and better work for both employees in harm reduction programs and for young people and minors. I researched using a qualitative approach, during which I conducted interviews with four employees from organizations that implement harm reduction programs in Ljubljana. For this, I used a measurement instrument made up of interview guidelines based on research questions. I qualitatively analysed the obtained data and recorded the results. I found that young and underage homeless drug users mainly have needs for a trusted adult who is consistently present for them, for money, and for housing or accommodation. Regarding harm reduction programs in Ljubljana, I found that they provide various services, among which there is no possibility to ensure accommodation (with constant employee shifts) for young and underage homeless drug users. Accommodation is a specific service with which harm reduction programs could keep young and underage people in the program and begin working with them to resolve their entire life situation. It is important that accommodation starts to be implemented in these programs because young people do not want to return to other forms of housing, or they are poorly treated or excluded because of drug use. The ethical dilemma faced by employees in low-threshold programs in relation to underage homeless drug users is reporting their vulnerability. For harm reduction programs to better respond to the needs of young people and minors, they would need higher financial resources, more spaces, more employees, and non-stigmatizing external collaborators. In addition, harm reduction programs highlight the rigidity of the system, which limits them in their work with young and underage homeless drug users.

Ključne besede:young and underage, youth homelessness, drug use, harm reduction programmes, ethical dilemmas, housing support

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj