Podrobno

Perspektive oskrbovanja ljudi z demenco : magistrsko delo
ID Kogej, Maruška Orlanda (Avtor), ID Mali, Jana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,71 MB)
MD5: C13E182F08135B24040DB39A4D34D69F

Izvleček
V magistrskem delu podajam teoretski okvir skozi predstavitev različnih modelov razumevanja demence, dejavnikov tveganja za njen nastanek, razvojnih faz in vrst demence. Nadaljujem s temo socialnih razsežnosti demence, pri čemer se osredotočim na pravice in potrebe ljudi z demenco in njihovih sorodnikov. Demenco prikažem kot izkušnjo, ki vpliva ne samo na človeka z demenco, temveč tudi na njegove bližnje. Predstavim vlogo sorodnikov pri podpori in oskrbi človeka z demenco in obstoječe podporne oblike pomoči na tem področju. V nadaljevanju predstavim dolgotrajno oskrbo, aktualno strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030 in vlogo socialnega dela na področju ljudi z demenco. Raziskovalni del temelji na kvalitativni raziskavi, ki sem jo izvedla z desetimi sorodniki ljudi z demenco, ki oskrbujejo oziroma so v bližnji preteklosti oskrbovali njihovega sorodnika. Vključila sem tudi tri strokovne delavke, ki se ukvarjajo s področjem zagotavljanja pomoči ljudem z demenco. Njihova mnenja prikazujejo dodatni vpogled v oskrbovanje in potrebe neformalnih oskrbovalcev. Raziskovala sem predvsem, kako neformalni oskrbovalci doživljajo demenco in obdobje oskrbovanja in kakšne so spremembe, ki jih demenca prinaša v njihov vsakdan. Zanimalo me je, kako so organizirali podporo človeku z demenco znotraj družine in kaj jim predstavlja glavni vir podpore tako v ožjem kot v širšem socialnem okolju. Pozornost sem namenila tudi njihovi seznanjenosti z obstoječimi oblikami pomoči in pravicami v okviru dolgotrajne oskrbe. Glede na to, ali sorodnik neformalnega oskrbovalca trenutno biva v domačem okolju ali v institucionalni oskrbi, so me zanimala njihova stališča do institucionalne oskrbe. Predvsem pa me je zanimalo, kakšnih sprememb si neformalni oskrbovalci sorodnikov ljudi z demenco želijo v prihodnosti. Pridobljeni podatki kažejo, da je oskrbovanje človeka z demenco čustveno in telesno izčrpajoče. Neformalni oskrbovalci poročajo o pomanjkanju časa zase in spremenjenih prioritetah v njihovem življenju. Oskrbovanje v večini primerov prevzame en družinski član, kar prispeva k obremenjenosti in zmanjšuje možnosti za razbremenitev. Vir razbremenitve jim predstavljajo dnevni centri, pomoč na domu in neformalne oblike družabništva, vendar pogrešajo bolj časovno in finančno dostopne storitve. Nekateri neformalni oskrbovalci v vlogo oskrbovalca vstopajo z nizko informiranostjo o pravicah iz dolgotrajne oskrbe ali drugih storitev, ki so na voljo v skupnosti. Na podlagi ugotovitev in sklepov raziskave podajam predloge ki vključujejo: izboljšanje informiranja ob prvem stiku z zdravstvenimi in socialnimi službami, krepitev medinstitucionalnega povezovanja in sistematično vključitev socialnega dela v proces načrtovanja pomoči ljudem z demenco in njihovim sorodnikom, razširitev dostopa do psihosocialne podpore in pomoči na domu, krepitev mreže dnevnih centrov in praktično usmerjenih izobraževanj sorodnikov ljudi z demenco, razvoj osebne asistence za ljudi z demenco ter večje ozaveščanje javnosti o demenci.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:demenca, neformalni oskrbovalci, stari ljudje, dolgotrajna oskrba, socialno delo, potrebe sorodnikov in potrebe ljudi z demenco
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. O. Kogej]
Leto izida:2025
Št. strani:177 str.
PID:20.500.12556/RUL-172759 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.4-053.9
COBISS.SI-ID:263513091 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.09.2025
Število ogledov:271
Število prenosov:73
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Perspectives on the Care of People with Dementia
Izvleček:
In this master’s thesis, I provide a theoretical framework through the presentation of various models for understanding dementia, its risk factors, stages of progression, and different types. I continue with the topic of social dimensions of dementia, where I focus on the rights and needs of people with dementia and their relatives. I present dementia as an experience that affects not only the people with dementia but also their close ones. I present the role of family members in providing care and support for the person with dementia, as well as the existing forms of assistance available in this field. In continuation, I address long-term care, the current national strategy for managing dementia in Slovenia up to 2030, and the role of social work in supporting people with dementia. The research part is based on a qualitative study conducted with ten family members who are currently, or were recently, involved in caring for a relative with dementia. I also included three professionals working in the field of dementia-related care and support. Their insights provide a broader understanding of caregiving and the needs of informal caregivers. I primarily explored how informal caregivers experience dementia and the caregiving period, as well as the changes dementia brings to their everyday lives. I wanted to know, how support for the person with dementia is organized within the family and what sources of support caregivers rely on in both their immediate and wider social environments. I paid particular attention to their awareness of existing support services and rights under long- term care provisions. Depending on whether the relative with dementia currently resides at home or in institutional care, I also explored the caregivers’ attitudes toward institutional care. Most importantly, I wanted to know what changes informal caregivers of people with dementia hope to see in the future. The findings reveal that caring for a person with dementia is both emotionally and physically demanding. Informal caregivers report a lack of personal time and shifts in life priorities. In most cases, caregiving responsibilities fall on a single family member, which increases the burden and limits opportunities for respite. Respite is mainly found through day-care centres, home help, and informal companionship, although caregivers often note that these services are not sufficiently accessible in terms of time and cost. Some caregivers assume their role with limited knowledge about their rights under long-term care or about available community services. Based on the findings, I propose several recommendations, including: improved information at the initial point of contact with health and social services; the strengthening of interinstitutional collaboration and the systematic inclusion of social work in the process of planning support for people with dementia; expanded access to psychosocial support and home-based assistance; strengthened networks of day-care centres and practical training programmes for family caregivers; developing a model of personal assistance for people with dementia; and broader public awareness initiatives on dementia.

Ključne besede:dementia, informal caregivers, older people, long-term care, social work, needs of relatives and people with dementia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj