Podrobno

Medvrstniško nasilje in učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v redni osnovni šoli : magistrsko delo
ID Špringer, Veronika (Avtor), ID Poredoš, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Košak Babuder, Milena (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,86 MB)
MD5: A53F9099922C720D7839DA6C508FFEEB

Izvleček
Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot kompleksen pojav, v katerega so vključena agresivna, manipulativna ali izključevalna vedenja, ki se v odnosu med udeleženci odvijajo ponavljajoče in daljše časovno obdobje, ob tem pa je med tistim, ki ciljno usmerjeno izvaja medvrstniško nasilje, in tistim, ki ga doživlja, prisotno neravnovesje moči. Pri oblikovanju vrstniških odnosov lahko prepoznamo dejavnike tveganja na različnih ravneh, ti pa ob vzajemnem prepletu vodijo v povečanje tveganja za doživljanje ali izvajanje medvrstniškega nasilja. Med dejavniki tveganja so tudi manj razvite socialne veščine. Medvrstniškemu nasilju so izpostavljeni vsi učenci, med njimi tudi učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU), pri katerih se zaradi primarnih in sekundarnih posledic prepoznanih primanjkljajev pojavlja povečano tveganje za doživljanje in izvajanje medvrstniškega nasilja. Osrednji cilj magistrskega dela je bil preučiti izkušnje z opazovanjem, doživljanjem in izvajanjem medvrstniškega nasilja učencev s PPPU, ki obiskujejo 7., 8. ali 9. razred redne osnovne šole, ter preveriti, ali obstajajo povezave med razvitostjo socialnih veščin teh učencev z doživljanjem oziroma izvajanjem medvrstniškega nasilja. Podatke smo pridobili preko anketnih vprašalnikov za učence s PPPU in za šolske strokovne delavce teh učencev, v katere smo vključili Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli ter Pripomoček za oceno socialnih spretnosti učenca s smernicami za načrtovanje oblik pomoči. Pridobljene podatke smo poglobili s posameznimi polstrukturiranimi intervjuji z učenci. V magistrski raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda raziskovanja ter kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Vzorec vključuje učence s PPPU (n = 22), vsakega učenca pa sta ocenila dva šolska strokovna delavca (n = 44), in sicer izvajalec dodatne strokovne pomoči ter razrednik oziroma predmetni učitelj. Rezultati so pokazali, da je 81,8 % učencev s PPPU v zadnjih šestih mesecih vsaj enkrat opazovalo medvrstniško nasilje na šoli, 13,6 % učencev s PPPU je od vsaj dvakrat do trikrat na mesec doživljalo medvrstniško nasilje, 9 % učencev s PPPU pa samoocenjuje, da so v zadnjih šestih mesecih izvajali medvrstniško nasilje na tedenski ravni. Učenci s PPPU samoocenjujejo, da opazujejo, doživljajo in izvajajo največ besednega, nato telesnega, odnosnega in najredkeje spletnega medvrstniškega nasilja. Tudi anketirani šolski strokovni delavci ocenjujejo, da učenci s PPPU opazujejo in izvajajo največ besednega, nato telesnega, odnosnega in spletnega medvrstniškega nasilja, hkrati pa ocenjujejo, da ti učenci doživljajo največ odnosnega, nato besednega, telesnega in najmanj spletnega medvrstniškega nasilja. Statistično značilne razlike med ocenami učencev s PPPU in ocenami šolskih strokovnih delavcev pri ocenjevanju pogostosti medvrstniškega nasilja niso bile prisotne. Učenci s PPPU so med čustvi in občutji, povezanimi z izkušnjami medvrstniškega nasilja, najpogosteje navajali stisko, razočaranje, strah, bolečino, ogroženost in krivdo, temu pa so dodajali še zniževanje samopodobe, osamljenost, pomanjkanje zaupanja vrstnikom in odklanjanje šole. Z magistrsko raziskavo smo potrdili, da glede na ocene šolskih strokovnih delavcev obstajajo statistično značilne povezave med razvitostjo socialnih veščin učencev s PPPU ter njihovim doživljanjem in izvajanjem medvrstniškega nasilja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:medvrstniško nasilje, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, socialne veščine, učenci s posebnimi potrebami, osnovna šola
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:V. Špringer
Leto izida:2025
Št. strani:125 str.
PID:20.500.12556/RUL-172509 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:376(043.2)
COBISS.SI-ID:248144643 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.09.2025
Število ogledov:235
Število prenosov:78
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Peer violence and students with specific learning disabilities in mainstream primary schools
Izvleček:
Peer violence is defined as a complex phenomenon with aggressive, manipulative and exclusionary behaviour which is recurring or present for a longer time period in peer relationships. It is accompanied by an imbalanced power between perpetrators and victims. Risk factors, identifiable at various stages of peer relationships, can intertwine and consequently increase the risk of either experiencing or inflicting peer violence. Many risk factors also include less developed social skills. All students can be victims of peer violence, including students with specific learning disabilities (hereinafter SLDs). Primary and secondary consequences of their deficits increase the risk of experiencing and inflicting violence. The aim of this thesis was to conduct a research among students with SLDs, aged 12 to 14, and study their experiences related to witnessing, experiencing and inflicting peer violence. Furthermore, the thesis explores the relation between students’ development of social skills and their involvement in peer violence, either as perpetrators or victims. Based on descriptive and non-experimental causal method, the research used both quantitative and qualitative strategies. The study used survey questionnaires for students with SLDs and school professionals which included School Bullying Scales and a Tool for Social Skills Assessment with Assistance Planning Guidelines. The collected information was further explored through semi-structured interviews with some of the participating students. The research sample includes students with SLDs (n = 22); each student was assessed by two school professionals (n = 44), namely special education teacher and class or subject teacher. The results have shown that 81.8 % of students with SLDs had witnessed peer violence in school at least once in the last six months; 13.6 % of students were victims of peer violence two to three times per month, while 9 % of them report they have perpetrated peer violence on a weekly basis. Students’ self-assessment results reveal that they are most likely to witness, experience and inflict verbal aggression, followed by physical and relational types of aggression; online aggression is the least present form of peer violence according to the students. Information gathered from school professionals support with these findings, although they believe that students with SLDs mostly experience relational aggression, followed by verbal, physical and online types of aggression. There were no statistically significant differences in students’ and professionals’ assessments of peer violence frequency. When peer violence occurs, students most often experience feelings of distress, disappointment, fear, pain, danger and guilt; moreover, this may result in lower self-image, loneliness, lack of trust in peers, and school refusal behaviour. Findings based on assessments provided by school professionals demonstrate statistically significant correlations between the development of social skills in students with SLDs and their experiencing and inflicting peer violence.

Ključne besede:peer violence, specific learning disabilities, social skills, students with special needs, primary school

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj