Podrobno

Besedna fluentnost pri otrocih in mladostnikih, zdravljenih zaradi možganskega tumorja : magistrsko delo
ID Gajšek, Daša (Avtor), ID Podlesek, Anja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kreft, Ivana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,99 MB)
MD5: 0194A59242E601728BF2DA2B3475207D

Izvleček
V kliničnem okolju je test besedne fluentnosti diagnostično orodje za oceno kognitivnih primanjkljajev. Kljub svoji uveljavljenosti v klinični praksi je uporabnost testa pri nevropsihološkem spremljanju pediatričnih onkoloških bolnikov redko predmet proučevanja. V raziskavi smo se osredotočili na vidike besedne fluentnosti pri otrocih in mladostnikih, zdravljenih zaradi možganskega tumorja. Klinično skupino (N = 57) je sestavljalo 25 fantov in 32 deklet, ki so bili med letoma 2018 in 2025 vključeni v redno nevropsihološko spremljanje. Ob testiranju so bili stari med 8 in 18 let (M = 12,58; SD = 2,85). Oblikovali smo kontrolno skupino, ki je bila s klinično skupino izenačena po starosti, spolu in izobrazbi staršev. Za zbiranje podatkov smo uporabili D-KEFS Test besedne fluentnosti in Šifriranje ter Iskanje simbolov iz starosti primerne Wechslerjeve lestvice. Ugotovili smo, da je klinična skupina v primerjavi z zdravimi vrstniki dosegla nižje rezultate na Podtestu črkovne in kategorične fluentnosti, pri tem pa je bila razlika izrazitejša pri kategorični fluentnosti. Hitrost procesiranja informacij in kategorično preklapljanje sta bila poleg starosti ob testiranju pomembna napovednika uspešnosti na obeh podtestih. Starost ob diagnozi, prisotnost obsevanja in lokacija tumorja niso napovedovali besedne fluentnosti. Rezultati analize časovne dinamike so pokazali, da je produkcija besed s časom upadala. Ta trend je bil izrazitejši pri klinični skupini, zlasti na Podtestu kategorične fluentnosti. Predvidevamo, da je bil upad pri klinični skupini povezan z več dejavniki (npr. z oslabljenimi izvršilnimi funkcijami), ki jih ne moremo obravnavati ločeno. Opozarjamo na pomen individualnega spremljanja kognitivnih posledic bolezni in izpostavljamo potrebo po bolj raznolikih merah, ki zajemajo več kot le skupno točkovanje na Testu besedne fluentnosti. Ena glavnih omejitev naše raziskave je bila majhna in heterogena klinična skupina, zato je potrebna previdnost pri posploševanju rezultatov. Kljub temu študija odpira pomembna vprašanja za prihodnje raziskave, ki lahko prispevajo k poglobljenemu razumevanju rezultatov Testa besedne fluentnosti v tej specifični populaciji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:besedna fluentnost, nevropsihologija, pediatrija, možganski tumorji, izvršilne funkcije
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[D. Gajšek]
Leto izida:2025
Št. strani:70 str.
PID:20.500.12556/RUL-172494 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.95:616-053.2/.6(043.2)
COBISS.SI-ID:250021891 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.09.2025
Število ogledov:225
Število prenosov:32
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Verbal fluency in children and adolescents treated for brain tumors
Izvleček:
In clinical settings, the Verbal Fluency Test is a diagnostic tool for assessing cognitive deficits. Despite its established use in clinical practice, the applicability of the test in neuropsychological monitoring of paediatric oncology patients has rarely been examined. In this study, we focused on aspects of verbal fluency in children and adolescents treated for brain tumours. The clinical group (N = 57) consisted of 25 boys and 32 girls who, between 2018 and 2025, participated in regular neuropsychological monitoring. At the time of testing, they were between 8 and 18 years old (M = 12.58; SD = 2.85). We formed a control group matched to the clinical group by age, gender, and parental education. Data were collected using the D-KEFS Verbal Fluency Test and the Coding and Symbol Search subtests from an age-appropriate Wechsler scale. We found that, compared to healthy peers, the clinical group scored lower on the Letter and Category Fluency subtests, with the difference being more pronounced in Category Fluency. Processing speed and category switching, along with age at testing, were significant predictors of performance on both subtests. Age at diagnosis, the presence of radiation therapy, and tumour location did not predict verbal fluency. Results of the temporal dynamics analysis showed that word production declined over time. This trend was more pronounced in the clinical group, particularly in the Category Fluency subtest. We assume that the decline in the clinical group was related to multiple factors (e.g., impaired executive functions) that cannot be considered in isolation. We emphasize the importance of individual monitoring of the cognitive consequences of the disease and highlight the need for more diverse measures that capture more than just total scores on the Verbal Fluency Test. One of the main limitations of our study was the small and heterogeneous clinical group, so caution is needed when generalizing the results. Nevertheless, the study raises important questions for future research, which can contribute to a deeper understanding of Verbal Fluency Test results in this specific population.

Ključne besede:verbal fluency, neuropsychology, pediatrics, brain neoplasms, executive functions

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj