Podrobno

SEKUNDARNA TRAVMATIZACIJA STROKOVNIH DELAVK, ZAPOSLENIH NA PODROČJU VARSTVA IN ZAŠČITE OTROK TER MLADOSTNIKOV NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO PRIMORSKO-NOTRANJSKA : magistrsko delo
ID Požar, Nastja (Avtor), ID Kodele, Tadeja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,80 MB)
MD5: 5ECEE057E82BDC82F9EEF2F2F4A2CDDE

Izvleček
Strokovne delavke se pri svojem delu pogosto srečujejo z uporabniki z izkušnjo travme. Neposredna izpostavljenost travmatičnim izkušnjam uporabnikov lahko vpliva na pojav sekundarne travmatizacije pri strokovnih delavkah. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavim delo centrov za socialno delo na področju varstva in zaščite otrok ter mladostnikov, in sicer postopke in ukrepe za varstvo in zaščito otrok ter mladostnikov. V nadaljevanju se osredotočim na opredelitve travme, simptome in posledice travme ter delo z uporabniki, ki so doživeli travmatično izkušnjo. Osredotočim se tudi na sekundarno travmatizacijo, njene simptome, posledice in preventivne dejavnike, ki pomagajo pri pojavu sekundarne travmatizacije. Opišem tudi strategije soočanja s sekundarno travmatizacijo. Na koncu se osredotočim še na skrb zase v socialnem delu, tehnike skrbi zase in skrb organizacije za zaposlene. V nadaljevanju magistrskega dela predstavim kvalitativno raziskavo, ki sem jo izvedla s strokovnimi delavkami, zaposlenimi na Centru za socialno delo Primorsko Notranjska, ki so zaposlene na področju varstva in zaščite otrok ter mladostnikov. Z delno standardiziranimi intervjuji sem pridobila rezultate o razumevanju sekundarne travmatizacije in o primerih, po katerih se pojavi sekundarna travmatizacija. Prav tako sem raziskala, kakšne znake sekundarne travmatizacije zaznavajo in kako se s sekundarno travmatizacijo soočajo. Pridobila sem tudi podatke o skrbi centra za socialno delo za dobro počutje svojih zaposlenih. Ugotovila sem, da strokovne delavke sekundarno travmatizacijo razumejo kot posledico svojega dela z uporabniki z izkušnjo travme. Pojav sekundarne travmatizacije najbolj pogosto opažajo po primerih, kjer je prisotno nasilje. Rezultati raziskave so pokazali, da strokovne delavke kot znake sekundarne travmatizacije opažajo nespečnost, razmišljanje o primerih in spremenjene odnose. Strokovne delavke se s sekundarno travmatizacijo soočajo s pomočjo pogovora, športnih aktivnosti in podpore bližnjih. Center za socialno delo za svoje zaposlene poskrbi z organiziranjem mesečnih supervizij za zaposlene in izobraževanj. Velik pomen pri skrbi zase, ki so jo deležne znotraj organizacije, pripisujejo medsebojni podpori in podpori vodstva.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sekundarna travmatizacija, travma, varstvo in zaščita otrok ter mladostnikov, center za socialno delo, skrb zase
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Požar]
Leto izida:2025
Št. strani:140 str.
PID:20.500.12556/RUL-172180 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364-43
COBISS.SI-ID:264618499 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.09.2025
Število ogledov:519
Število prenosov:244
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:SECONDARY TRAUMATISATION OF FEMALE PROFESSIONAL WORKERS IN THE FIELD OF CHILD AND ADOLESCENT PROTECTION AT THE PRIMORSKO-NOTRANJSKA CENTRE FOR SOCIAL WORK
Izvleček:
In their daily work, female professionals often come into contact with service users who have experienced trauma. Direct exposure to these experiences can lead to secondary traumatisation among professionals. The theoretical part of this master’s thesis presents the work of Centres for Social Work in the field of child protection, focusing on the procedures and measures aimed at safeguarding and protecting children and adolescents. It then explores the definitions of trauma, its symptoms and consequences, and working with users who have experienced trauma. Particular attention is given to secondary traumatisation: its symptoms, consequences, and preventive factors that help in the occurrence of secondary traumatisation. Strategies for coping with secondary traumatisation are also described. Finally, the thesis explores self-care in social work, self-care techniques, and the organisation’s care for its employees. In the following section of my master’s thesis, I present the results of a qualitative study conducted with professional workers employed at the Primorsko-Notranjska Centre for Social Work who specialise in child and adolescent protection. Using semi-standardised interviews, I obtained data on their understanding of secondary traumatisation and the types of cases in which it occurs. I also explored which symptoms of secondary traumatisation they recognise, and how they cope with it. Additionally, I gathered information on how the Centre for Social Work promotes the well-being of its employees. The professional workers understand secondary traumatisation to be a consequence of working with users who have experienced trauma. They most frequently observe the onset of secondary traumatisation after cases involving violence. The research results show that professional workers recognise insomnia, persistent thoughts about cases and altered relationships as symptoms of secondary traumatisation. They cope with secondary traumatisation through conversations, physical activity, and support from close ones. The Centre for Social Work supports its employees by organising monthly supervision sessions and providing training opportunities. Within the organisation, the workers attribute great importance to mutual support and support from management as key aspects of self-care.

Ključne besede:secondary traumatisation, trauma, child and adolescent protection, Centre for Social Work, self-care

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj