Podrobno

Razvoj formulacije albuminskih nanodelcev za dostavo slabo vodotopnih zdravilnih učinkovin
ID Kastelec, Neža (Avtor), ID Kocbek, Petra (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kirbus, Klemen (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,76 MB)
MD5: 9BA8445E672E7334605F76FAF128988B

Izvleček
Albuminski nanodelci predstavljajo obetaven nanodostavni sistem za zdravilne učinkovine. Temeljijo na albuminu, ki je molekula endogenega izvora. Imajo številne pozitivne lastnosti, kot so netoksičnost, biokompatibilnost, neimunogenost, sposobnost vezave različnih ligandov in možnost njihove tarčne dostave ter prirejenega sproščanja. Namen magistrske naloge je bil izdelati suho formulacijo albuminskih nanodelcev z vgrajeno slabo vodotopno zdravilno učinkovino. S postopkom desolvatacije smo izdelali albuminske nanodelce brez zdravilne učinkovine, s povprečno hidrodinamsko velikostjo 226,2 nm in ozko porazdelitvijo velikosti (polidisperzni indeks 0,047) ter visoko absolutno vrednostjo zeta potenciala (- 31,2 mV). Kot modelni zdravilni učinkovini smo uporabili ibuprofen in karvedilol. Ibuprofen smo dodali k vodni raztopini albumina z osnovno raztopino v etanolu ali dimetilsulfoksidu. Dodajali smo ga tudi z etanolom za desolvatacijo. Povprečna velikost nanodelcev se je z naraščajočo koncentracijo dodanega ibuprofena povečevala in izkazovali so slabšo stabilnost ter večjo polidisperznost v primerjavi z nanodelci brez zdravilne učinkovine. Pri vgradnji je ibuprofen verjetno ostal adsorbiran na površini nanodelcev, saj je bila določena vsebnost ibuprofena v nanodelcih zanemarljiva. Karvedilol smo dodajali samo z etanolom za desolvatacijo in izdelali majhne (~ 200 nm) in monodisperzne (polidisperzni indeks 0,140) albuminske nanodelce z visokim absolutnim zeta potencialom (-30 mV). Nanodelci so se z naraščanjem koncentracije dodanega karvedilola zmanjševali. Njihova fizikalna stabilnost v disperziji je bila v obdobju 1 meseca pri 8 °C dobra in primerljiva z nanodelci brez zdravilne učinkovine. Vsebnost karvedilola v nanodelcih je znašala med 0,21 in 4,67 % (m/m). Sproščanje karvedilola iz pripravljenih formulacij je bilo takojšnje. Najbolj primerna medija za liofilizacijo nanodelcev sta bili raztopini 2 % saharoze in 1 % manitola (m/V) ter 2 % saharoze in 2 % manitola (m/V). Zdravilna učinkovina v nanodelcih je vplivala na proces liofilizacije, saj so nanodelci s karvedilolom po liofilizaciji ohranili svoje lastnosti, nanodelci z ibuprofenom pa ne. Albuminski nanodelci so se izkazali kot obetaven nanodostavni sistem, a ne za vse vrste učinkovin, ki se v krvnem obtoku vežejo na albumin. Nadaljnje raziskave bi bilo smiselno usmeriti na albuminske nanodelce s karvedilolom, ki imajo potencial za zdravljenje srčno-žilnih bolezni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:albuminski nanodelci, desolvatacija, ibuprofen, karvedilol, liofilizacija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-172165 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.09.2025
Število ogledov:168
Število prenosov:30
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Development of albumin nanoparticle formulation for the delivery of poorly water-soluble drugs
Izvleček:
Albumin nanoparticles are a promising nanocarrier system for active ingredients. These nanoparticles are based on albumin, a molecule of endogenous origin. They have numerous positive properties, such as non-toxicity, biocompatibility, non-immunogenicity, the ability to bind various ligands, and the possibility of targeted delivery and controlled release. The aim of the master's thesis was to produce dry albumin nanoparticles with an incorporated poorly water-soluble active ingredient. Using the desolvation process, drug-free albumin nanoparticles were produced, with an average hydrodynamic size of 226.2 nm, a narrow particle size distribution (polydispersity index 0.047) and a high absolute zeta potential ( 31.2 mV). Ibuprofen and carvedilol served as model active ingredients. Ibuprofen was added to an aqueous albumin solution with a stock solution in ethanol or dimethyl sulfoxide. It was also added with ethanol for desolvation. As the concentration of added ibuprofen increased, the average size of nanoparticles also grew. They showed poorer stability and greater polydispersity compared to drug-free nanoparticles. Ibuprofen might have stayed adsorbed on the surface of the nanoparticles, as the ibuprofen content in the nanoparticles was negligible. Carvedilol was added only with ethanol for desolvation, and small (~ 200 nm) and monodisperse (polydispersity index 0.140) nanoparticles were produced. As the concentration of added carvedilol increased, the nanoparticles decreased in size. Nanoparticles showed good physical stability in dispersion over a period of 1 month at 8 °C and were comparable to drug-free albumin nanoparticles. The carvedilol content in the prepared nanoparticles ranged from 0.21 to 4.67 % (w/w). Carvedilol release from the prepared formulations was immediate. The most suitable media for lyophilisation of nanoparticles were solutions of 2% sucrose and 1% mannitol (w/V) and 2% sucrose and 2% mannitol (w/V). The lyophilisation process was affected by the active ingredient in the nanoparticles, as nanoparticles with carvedilol retained their properties after lyophilisation and nanoparticles with ibuprofen didn’t. Although albumin nanoparticles have shown promising results as a nanocarrier system, they do not work for all types of substances that bind to albumin in the blood. Further research could focus on albumin nanoparticles with carvedilol, which could potentially treat cardiovascular diseases.

Ključne besede:albumin nanoparticles, desolvation, ibuprofen, carvedilol, lyophilisation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj