Primerjava enačb za oceno hitrosti glomerulne filtracije: vloga merjenja koncentracije cistatina C pri izboljšanju natančnosti diagnostike kronične ledvične bolezni

Klemenčič, Iza (avtor), Osredkar, Joško (mentor), Knap, Bojan (komentor)

Pravilna določitev hitrosti glomerulne filtracije je ključna za odkrivanje, prognozo in zdravljenje kronične ledvične bolezni. S pregledom strokovne literature in retrospektivno analizo 435 pacientov Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo v Ljubljani smo primerjali rezultate treh uveljavljenih enačb za oceno hitrosti glomerulne filtracije z namenom ugotavljanja, katera podaja najbolj natančne rezultate za pravilno diagnozo kronične ledvične bolezni. Vključili smo enačbo, ki temelji na serumski koncentraciji kreatinina, enačbo na osnovi serumske koncentracije cistatina C ter kombinirano enačbo, ki vključuje serumski koncentraciji obeh označevalcev delovanja ledvic. Ocenili smo razliko v razvrstitvi kategorije hitrosti glomerulne filtracije (G) in posledično razliko v stopnji kronične ledvične bolezni glede na uporabljeno enačbo ter analizirali statistično pomembnost razlik med njimi. Serumske koncentracije označevalcev ledvičnega delovanja smo določali po uveljavljenih protokolih Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo v Ljubljani. Pokazalo se je, da se v približno desetih odstotkih primerov bolniki uvrstijo v različne stopnje bolezni glede na uporabljeno enačbo. Z analizo posameznih primerov smo ugotovili, da kombinirana enačba podaja najprimernejšo oceno in omogoči bolj zanesljivo razvrstitev pacientov v primerjavi z enačbama, ki temeljita le na serumski koncentraciji posameznega označevalca ledvične funkcije. Statistična analiza je pokazala značilno razliko med rezultati enačb na osnovi kreatinina in kombinirano enačbo (p = 0,006), s povprečno razliko –10,75 mL/min/1,73 m2. Velikost učinka (R² = 0,285) je bila srednje velika, povezanost med rezultati enačb pa zmerna (rp = 0,55). Razlika med rezultati kombinirane enačbe in rezultati tiste, ki je temeljila na cistatinu C, ni bila statistično značilna, vendar je bila povezanost zelo visoka (rs = 0,97), kar kaže na dobro ujemanje rezultatov. Z uporabo slednje enačbe zaznamo zgodnejše spremembe v ledvični funkciji, kar je klinično pomembno pri sumu na zgodnje faze ledvične okvare. Z raziskavo smo ugotovili, da je uporaba kombinirane enačbe najbolj primerna za rutinsko klinično uporabo, zlasti pri bolnikih z mejnimi vrednostmi ocenjene hitrosti glomerulne filtracije ali pri tistih, kjer kreatinin ni zanesljiv označevalec delovanja ledvic. Med glavnimi omejitvami raziskave izpostavljamo enocentrični pristop, majhen vzorec za analize podskupin in pomanjkanje podatkov o kliničnih izidih zdravljenja pacientov. Ti dejavniki zmanjšujejo možnost posploševanja ugotovitev na celotno populacijo bolnikov s kronično ledvično boleznijo, zato priporočamo nadaljnje raziskave na večji, raznoliki populaciji bolnikov in z dodatnimi kliničnimi parametri, vključno z izidi bolezni.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Cistatin C, CKD-EPI enačbe, Glomerulna filtracija, Kronična ledvična bolezen, Ocena ledvične funkcije
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FFA - Fakulteta za farmacijo
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-172153
• Datum objave v RUL: 06.09.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Comparison of equations for estimating glomerular filtration rate: The role of cystatin C level measurements in improving the accuracy of chronic kidney disease diagnosis

Izvleček

Accurate determination of the glomerular filtration rate is essential for the detection, prognosis, and treatment of chronic kidney disease. Based on a review of the relevant literature and a retrospective analysis of 435 patients from the Clinical Institute of Clinical Chemistry and Biochemistry in Ljubljana, we compared the results of three established equations used to estimate glomerular filtration rate to determine which provides the most accurate results for the correct diagnosis of chronic kidney disease. The equations analyzed included one based on serum creatinine, one based on serum cystatin C, and a combined equation that incorporates both serum renal function biomarkers. We assessed the differences in the categorization of glomerular filtration rate stages (G) and consequently in the classification of chronic kidney disease depending on the equation used and evaluated the statistical significance of these differences. Serum concentrations of creatinine and cystatin C were determined using established protocols of the Clinical Institute of Clinical Chemistry and Biochemistry in Ljubljana. It was found that in about ten percent of cases, patients were classified into different stages of chronic kidney disease depending on the equation used. Case-by-case analysis revealed that the combined equation provided the most appropriate estimates and enabled more reliable patient classification compared with equations based solely on the serum concentration of a single biomarker. Statistical tests showed a significant difference between the creatinine-based equation and the combined equation (p = 0.006), with a mean difference of –10.75 mL/min/1.73 m2. The effect size (R² = 0.285) indicated a moderate effect, while the correlation between the two equations was moderate (rp = 0.55). The difference in results between the combined and cystatin C-based equations was not statistically significant, but the correlation was very high (rs = 0.97), indicating strong agreement between the results. Of note, the cystatin C-based equation detected changes in kidney function earlier, which is clinically important when early kidney damage is suspected. In our study we also concluded that the combined equation is most appropriate for routine clinical use, particularly in patients with borderline glomerular filtration rate values or when creatinine is an unreliable marker. The main limitations of the study include its single-center design, a limited sample size for subgroup analyses, and the lack of data on clinical outcomes. These factors limit the generalizability of the findings to the broader chronic kidney disease population, and further studies in larger and more diverse patient cohorts, including clinical outcome parameters, are recommended to confirm the results and strengthen clinical applicability.

• Ključne besede: Cystatin C, CKD-EPI equations, Glomerular filtration, Chronic kidney disease, Kidney function assessment