Konsistentnost govora pri otrocih tipičnega razvoja v starosti od tri do šest let : magistrsko delo

Bukovec, Monika (avtor), Jerman, Janez (mentor), Kocjančič Antolík, Tanja (komentor)

Nekonsistentnost govora se pogosto omenja kot znak motenj govorjenih glasov in predstavlja enega ključnih kriterijev za razlikovanje med različnimi podtipi motenj. Raziskave kažejo, da je variabilnost pričakovana tudi v procesu tipičnega govornega razvoja in da ta ni naključna, ampak jo lahko pojasnimo z različnimi dejavniki. V teoretičnih izhodiščih najprej opredelimo pojma variabilnost in nekonsistentnost ter tipe variabilnosti. V nadaljevanju predstavimo govorno-jezikovni razvoj otrok s tipičnim razvojem in opišemo, kako se glasovi slovenskega jezika razvijajo. Nato opišemo pričakovane variabilnosti v obdobju tipičnega govornega razvoja in predstavimo, kako se variabilnost v govoru s starostjo spreminja. Zatem izpostavimo dejavnike, ki vplivajo na variabilnost v tipičnem razvoju govora in podrobneje opišemo dejavnike kot so spol, pogostost in kompleksnost besed, fonološka podobnost, miselne reprezentacije besed, motorični razvoj in obseg besedišča. Nazadnje naglasimo še nekonsistentnost kot značilnost nekonsistentne fonološke motnje in otroške govorne apraksije. Navedemo tudi različne načine merjenja variabilnosti v govoru. Z našo raziskavo želimo dokumentirati konsistentnost govora pri slovenskih otrocih s tipičnim razvojem, starih med 3 in 6 let. Zanima nas, ali starost, spol, dolžina in kompleksnost besed vplivajo na konsistentnost govora. V ta namen smo oblikovali prvi slovenski preizkus za ocenjevanje konsistentnosti govora pri otrocih, v katerem je 62 otrok v treh ponovitvah, ločenih z aktivnostjo, poimenovalo 25 slik. Raziskava predstavlja pomemben prispevek k razumevanju tipičnega govornega razvoja in nudi vpogled v tipe variabilnosti pri otroku, kot jih je še moč pričakovati in te še ne pomenijo odstopanja. Povprečni delež konsistentnosti v govoru otrok je 81 %. Otroci besede v več ponovitvah najpogosteje izrečejo konsistentno brez napak (63,9 %), zatem konsistentno z napako (17,3 %), variabilno z zadetkom (13,2 %) in redko variabilno brez zadetka (5,6 %). Konsistentnost govora je odvisna od starosti in se s starostjo otrok povečuje. Dokažemo tudi statistično značilno odvisnost med tipi variabilnosti in starostjo. Pri mlajših otrocih je več primerov konsistentnih izrek z napako kot pri starejših, delež konsistentnih izrek brez napak pa se s starostjo izrazito povečuje. Statistično značilna razlika se kaže tudi v deležu variabilnih izrek z in brez napak – večina variabilnih izrek vsebuje vsaj eno pravilno realizacijo besede. Povezave med spolom, dolžino in prisotnostjo soglasniških sklopov v besedi na konsistentnost govora ne dokažemo.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Razvoj otroškega govora, konsistentnost, variabilnost, govor, tipični razvoj, logopedija
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: M. Bukovec
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 91 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-172010
• UDK: 612.78(043.2)
• COBISS.SI-ID: 248179203
• Datum objave v RUL: 05.09.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Speech consistency in typically developing children aged three to six years

Izvleček

Inconsistency in speech is often cited as an indicator of speech sound disorders and as a key factor for distinguishing between different subtypes. However, research has shown that variability is also present/expected during typical speech development and is not random; it can be explained by various factors. The theoretical background first presents the concepts of variability and inconsistency, along with the different types of variability. Then, it describes speech and language development in typically developing children, including speech sound development. Next, it outlines the typical types of variability during early speech development and explains how speech variability evolves with age. It also discusses various factors influencing variability in typical development, such as gender, word frequency and complexity, phonological similarity, mental representations, motor development, and vocabulary. Finally, it describes inconsistency as a feature of inconsistent phonological disorder and childhood apraxia of speech and presents different methods for measuring speech variability. Our study aimed to document speech consistency in typically developing Slovenian children aged 3 to 6. We examined whether age, gender, word length, and complexity influence speech consistency. To achieve this, we developed the first Slovenian consistency test for children, in which 62 participants named 25 pictures across three repetitions, each separated by an activity. The study makes a valuable contribution to our understanding of typical speech development and offers insights into which types of variability are still considered normal. Children's speech was 81 % consistent overall. In multiple productions, children most often produced words as consistent correct (63,9 %), followed by consistent incorrect productions (17,3 %), variable productions with hits (13,2 %), and variable productions without hits (5,6 %). Speech consistency was related to age and increased as children grew older. We also found a statistically significant relationship between variability types and age: younger children showed more consistent incorrect productions than older children. The percentage of correct consistent productions increased notably with age. A significant difference was also observed between variable productions with and without correct responses; most variable responses included at least one correct target realization. We found no significant relationship between speech consistency and gender, word length, or the presence of consonant clusters in words.

• Ključne besede: consistency, variability, speech, typical development, speech and language therapy