Formalne in neformalne mreže kot vir podpore duševnemu zdravju Romov v Prekmurju

Golob, Kaja (avtor), Šugman Bohinc, Lea (mentor)

V svojem diplomskem delu se osredotočim na raziskovanje vloge formalnih in neformalnih podpornih mrež pri ohranjanju duševnega zdravja Romov v Prekmurju. V teoretičnem delu predstavim pomen duševnega zdravja, vlogo socialnega okolja in podpornih mrež ter razlike med formalno in neformalno podporo. Nadalje se posvetim romski skupnosti v Sloveniji, zlasti v Prekmurju, in izpostavim vpliv revščine, diskriminacije, marginalizacije in dostopa do virov pomoči na duševno zdravje. Predstavim tudi pomen romskih kulturnih vrednot, običajev in jezika ter njihove varovalne vloge. V empiričnem delu s pomočjo kvalitativne metode izvedem intervjuje z desetimi Romi iz Prekmurja. Analizo izvedem z odprtim, osnim in odnosnim kodiranjem. V raziskavi se osredotočim na to, kako Romi doživljajo in uporabljajo podporne mreže, katerim oblikam pomoči dajejo prednost, kako se vloga teh mrež spreminja s starostjo ter kakšen pomen imajo kulturne vrednote za duševno zdravje posameznikov. Rezultati kažejo, da so neformalne mreže – predvsem družina, prijatelji in skupnost – najpogostejši in najdostopnejši vir pomoči. Romi tem oblikam pomoči zaupajo zaradi bližine, razumevanja in čustvene opore. Formalne mreže pa pogosto doživljajo kot oddaljene, birokratske in težje dostopne, čeprav se zavedajo njihove vloge pri reševanju materialnih težav. Mlajši Romi pogosteje izražajo duševne stiske in iščejo pomoč v krogu prijateljev, starejši pa se zanašajo na širšo družino in izražajo stisko predvsem prek telesnih simptomov. Pomembna varovalna dejavnika sta tudi ohranjanje romskih kulturnih običajev in jezika, ki prispevata k občutku pripadnosti, ponosa in notranje stabilnosti. Ugotovitve raziskave potrjujejo pomembnost sinergije med formalno in neformalno podporo. Pokažejo, da lahko pozitivne izkušnje s posameznimi strokovnimi delavci pomembno spremenijo odnos do institucij. Ključnega pomena za učinkovito pomoč je tudi kulturna občutljivost socialnih delavcev in njihova prisotnost v skupnosti. Rezultati so pomembni za razumevanje kompleksnih potreb romske skupnosti in lahko prispevajo k razvoju dostopnejših, spoštljivejših in bolj vključujočih oblik podpore v okviru socialnega dela.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: duševno zdravje, Romi, formalne in neformalne podporne mreže, socialna izključenost, diskriminacija Romov, medgeneracijske razlike, socialno delo
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: FSD - Fakulteta za socialno delo
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-171936
• Datum objave v RUL: 04.09.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Formal and Informal Networks as Sources of Support for the Mental Health of Roma in Prekmurje

Izvleček

In my thesis, I focus on exploring the role of formal and informal support networks in maintaining the mental health of Roma in the Prekmurje region. In the theoretical part, I present the importance of mental health, the role of the social environment and support networks, and the distinction between formal and informal support. In addition, I examine the Roma community in Slovenia, particularly in the Prekmurje region, and highlight the impact of poverty, discrimination, marginalization, and access to support resources on mental health. I emphasize the significance of Roma cultural values, traditions and language and their protective role. In the empirical part, qualitative interviews are conducted with ten Roma from Prekmurje. The data are analyzed using open, axial, and selective coding. The research focuses on the question of how Roma perceive and use support networks, what types of support they prefer, how the role of these networks changes with age and what importance cultural values have for individual mental health. The results show that informal networks — especially family, friends and the community — are the most common and most accessible sources of support. Roma rely on these forms of support because they are close to them, understand them and provide them with emotional comfort. Formal networks are often perceived as distant, bureaucratic and less accessible, although their role in overcoming material hardship is recognised. Younger Roma tend to express mental health problems more openly and seek peer support, while older people rely on extended family and often express their distress through physical symptoms. Maintaining Roma cultural traditions and language is also an important protective factor that contributes to a sense of belonging, pride and inner stability. The results confirm the importance of synergy between formal and informal support. Positive experiences with individual professionals can significantly change attitudes towards institutions. Cultural sensitivity and presence in the community are essential for effective social work. The findings are important for understanding the complex needs of the Roma community and can contribute to the development of more accessible, respectful and inclusive forms of social work support.

• Ključne besede: mental health, Roma, formal and informal support networks, social exclusion, discrimination against Roma, intergenerational differences, social work