Podrobno

Diskrecijska klavzula v dublinskih postopkih med suverenostjo in človekovimi pravicami
ID Marguč, Maruša (Avtor), ID Bardutzky, Samo (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (661,18 KB)
MD5: CD961CEAAC35C4E04408741BFEE59536

Izvleček
Magistrsko diplomsko delo obravnava diskrecijsko klavzulo v dublinskih postopkih kot pravni mehanizem, ki državam članicam omogoča odstop od zavezujočih meril za določanje države članice, odgovorne za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito. Ta izjema od obveznih pravil o odgovornosti naj bi omogočala prilagoditev posebnim okoliščinam, predvsem kadar bi njihova stroga uporaba vodila v kršitve temeljnih pravic prosilcev za azil. Skozi analizo pravnega okvira EU ter sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU) in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) naloga raziskuje razmerje med državno suverenostjo in nadnacionalnimi obveznostmi na področju človekovih pravic. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali in kako klavzula v praksi deluje kot učinkovita varovalka človekovih pravic. Ugotovitve naloge kažejo, da se diskrecijska klavzula v praksi le redko uporablja kot varovalni mehanizem za zaščito prosilcev za azil in da čeprav sodna praksa SEU (in tudi ESČP) priznava pomembnost temeljnih pravic pri uporabi klavzule, hkrati dosledno ohranja široko diskrecijo držav članic. Ob tem naloga kritično ocenjuje spremembe, uvedene z novo Uredbo Dublin IV. Naloga podaja celovit vpogled v diskrecijsko klavzulo, njeno pravno naravo, obseg in meje, analizira njeno vlogo pri zaščiti pravic posameznikov ter opozarja na pravne in politične izzive, ki spremljajo iskanje ravnovesja med državno suverenostjo in obveznostjo spoštovanja temeljnih pravic v skupnem evropskem azilnem sistemu (SEAS).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Dublinska uredba, skupni evropski azilni sistem, diskrecijska klavzula, državna suverenost, temeljne pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Sodišče EU, reforma azilnega sistema
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-171921 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:251267587 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.09.2025
Število ogledov:254
Število prenosov:59
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Discretion clause in Dublin procedures between sovereignty and human rights
Izvleček:
This master's thesis examines the discretionary clause in the Dublin procedures as a legal mechanism that allows Member States to derogate from the binding criteria for determining the Member State responsible for examining an asylum application. This exception to the mandatory rules on responsibility is intended to permit flexibility in exceptional circumstances, particularly where strict application of the criteria would lead to violations of fundamental rights of asylum seekers. Through an analysis of the EU legal framework and the relevant case law of the Court of Justice of the European Union (CJEU) and the European Court of Human Rights (ECtHR), the thesis explores the relationship between state sovereignty and supranational human rights obligations. Special attention is given to the question of whether, and to what extent, the clause actually functions as an effective safeguard for fundamental rights. The findings indicate that the discretionary clause is rarely used as a protective mechanism for asylum seekers, and although the case law of the CJEU (as well as the ECtHR) acknowledges the importance of fundamental rights in its application, it consistently upholds the wide margin of discretion afforded to Member States. In this context, the thesis further provides a critical assessment of the changes introduced by the new Dublin IV Regulation. The thesis provides a comprehensive insight into the discretionary clause, its legal nature, scope, and limitations, analyses its role in the protection of individual rights, and highlights the legal and political challenges in balancing state sovereignty with the obligation to respect fundamental rights within the Common European Asylum System (CEAS).

Ključne besede:Dublin Regulation, Common European Asylum System, discretionary clause, state sovereignty, fundamental rights, European Court of Human Rights, Court of Justice of the European Union, asylum system reform

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj