Ta študija preučuje dejavnike, ki določajo cene stanovanj v 17 povojnih večstanovanjskih soseskah v Ljubljani, zgrajenih med letoma 1947 in 1986. Na podlagi 1973 preverjenih transakcij iz obdobja 2020–2025 analiza ocenjuje prostorske, strukturne, okoljske in dostopnostne spremenljivke s kombinacijo statističnih in metod strojnega učenja. Hedonični cenovni model na osnovi metode navadnih najmanjših kvadratov (OLS) izkazuje zmerno pojasnjevalno moč (R² = 0,171) ter kot pomembne napovednike identificira lokalne referenčne cene na trgu, nadstropje stanovanja, izpostavljenost hrupu in prenovo oken. Nasprotno pa sedem modelov strojnega učenja – Random Forest (naključni gozd), XGBoost in Gradient Boosting Machines (GBM), vključno z optimiziranimi različicami – doseže bistveno višjo napovedno natančnost. Najuspešnejši model, GBM z naključnim iskanjem parametrov (Randomized Search CV), pojasni 59,6 % variabilnosti cen (R² = 0,5957) ob m inimalni napovedni napaki (MAE = 0,03). Analiza pomembnosti spremenljivk potrjuje prevladujočo vlogo lokalnih referenčnih cen in strukturnih kazalnikov, medtem ko okoljske in dostopnostne spremenljivke prispevajo različno. Poleg tega so bile uporabljene tri metode razvrščanja v skupine (klastriranja) – Ward, k-means in HDBSCAN – za identifikacijo tipoloških skupin sosesk. Metodi Ward in k-means dosledno identificirata štiri robustne grozde, medtem ko HDBSCAN zajame večjo notranjo heterogenost, saj nakazuje pet ločenih skupin in zazna odstopajoče soseske. Integrirani pristop poglablja razumevanje prostorske dinamike cen stanovanj ter podpira podatkovno podprto vrednotenje, urbano politiko in strategije prenove za povojne stanovanjske soseske v srednje- in vzhodnoevropskem kontekstu.
|