Podrobno

Življenjske zgodbe otrok priseljencev iz držav bivše Jugoslavije : magistrsko delo
ID Turičnik, Katja (Avtor), ID Zorn, Jelka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (777,32 KB)
MD5: F98A1D54899F7D214BB57FAE38F0DF35

Izvleček
V magistrskem delu raziščem, kako je razpetost med Slovenijo in domovino staršev vplivala na življenje ter odraščanje otrok priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so v Slovenijo prišli kot majhni otroci oz. se tukaj rodili. Skozi njihove pripovedi proučim odnos večinske družbe do priseljencev. V teoretičnem uvodu najprej predstavim nekaj osnovnih podatkov o priseljencih iz držav nekdanje Jugoslavije ter eksistencialno kompleksnost transnacionalnih družin. Naredim tudi pregled pojavov, ki na občutek (ne)sprejetosti priseljencev in njihovih otrok v družbi najbolj vplivata: to sta nacionalizem in državljanstvo ter iz njiju izhajajoč odnos do priseljencev, ki se pogosto kaže skozi predsodke, mikroagresije in druge oblike diskriminacije. Opišem dvo oz. večjezičnosti pri otrocih priseljencih kot vir moči in možnost pripadnosti več identitetam hkrati. V nadaljevanju orišem izbrano metodo raziskovanja, narativni intervju, katerega namen je sogovornike spodbuditi k pripovedovanju njihovih življenjskih zgodb. Narativni intervju je po svojih lastnostih izrazito nestrukturiran in sledi toku pripovedovanja intervjuvanca. Pogovore sem izvedla s šestimi posamezniki oziroma posameznicami, ki izvirajo iz Bosne, Črne Gore, Hrvaške, Kosova in Severne Makedonije. Dva izmed njih sta v Sloveniji odraščala v času nekdanje skupne države, ostali štirje pa so se rodili oz. se priselili v že samostojno Slovenijo. V osrednjem delu naloge prikažem zgodbe intervjuvancev, pri čemer sem sledila njihovemu načinu pripovedovanja in temam, ki so jih odpirali. Poskušala sem prikazati tudi njihovo čustveno doživljanje. Vsak izmed sogovornikov je izpostavil kakšen drug vidik odraščanja in življenja v Sloveniji, nekatere teme pa niso značilne le za priseljence, kot je denimo kritičen pogled na vrednostni sistem svojih staršev. V tematski analizi in kritični razpravi sem združila v zgodbah ponavljajoče se izkušnje intervjuvancev v posamezna poglavja in jih povezala s teorijo. Ugotovila sem, da otroci priseljencev zaradi svojih hibridnih identitet niso polno sprejeti niti tukaj niti v domovini njihovih staršev. Skoraj vsi sogovorniki izpostavijo kakšno mikroagresijo, ki so jo doživeli na podlagi svojega etničnega porekla, trije pa tudi različne dejavnike, zaradi katerih ljudje ne opazijo, da izvirajo od drugod. Nerazkritje njihove identitete v določenih situacijah razumem kot strategijo zaščite pred diskriminacijo. Večina je povedala, da so se vsaj v določenem obdobju svojega otroštva soočali z revščino, polovica pa še, da je bil vsaj eden od staršev zaradi dela veliko odsoten. Dve intervjuvanki sta se dotaknili problematike nezmožnosti njunih staršev za pomoč pri šolskih obveznostih. Prav vsi sogovorniki so izpostavili prepad v miselnosti med sabo ter starši oz. vrstniki, ki so odrasli v domovini staršev, predvsem na področju enakosti med spoli ter vzgoje otrok.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:otroci priseljencev, države nekdanje Jugoslavije, transnacionalne družine, hibridna identiteta, občutek (ne)pripadnosti, mikroagresije
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Turičnik]
Leto izida:2025
Št. strani:75 str.
PID:20.500.12556/RUL-171569 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.614-054.72
COBISS.SI-ID:265367043 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.08.2025
Število ogledov:303
Število prenosov:306
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Life Stories of Children of Immigrants from the Former Yugoslav Countries
Izvleček:
In my master's thesis, I investigate how a split between Slovenia and parents' homeland has affected the lives and upbringing of children of immigrants from the countries of the former Yugoslavia who came to Slovenia as young children or were born here. Through their stories, I examine the attitude of the majority society towards immigrants. In the theoretical introduction, I first present some basic data on immigrants from the countries of the former Yugoslavia and the existential complexity of transnational families. I also provide an overview of the phenomena that influence the feeling of (non)acceptance of immigrants and their children in society the most: these are nationalism and citizenship and the resulting attitude towards immigrants, which is often manifested through prejudice, microaggressions and other forms of discrimination. I describe bilingualism or multilingualism in immigrant children as a source of strength and the possibility of belonging to multiple identities at the same time. In the following, I outline the chosen research method, the narrative interview, the purpose of which is to encourage the interviewees to tell their life stories. The narrative interview is distinctly unstructured in its characteristics and follows the flow of the interviewee's narration. I conducted interviews with six individuals originating from Bosnia, Montenegro, Croatia, Kosovo and North Macedonia. Two of them grew up in Slovenia during the former common state of Yugoslavia, while the other four were born or immigrated to the already independent Slovenia. In the central part of the thesis, I present the stories of the interviewees, following their way of telling stories and the topics they raised. I also tried to present their emotional experiences. Each of the interviewees highlighted a different aspect of growing up and living in Slovenia, and some topics are not typical only for immigrants, such as a critical view of their parents' value system. In thematic analysis and critical discussion, I combined the interviewees' recurring experiences in the stories into individual chapters and connected them to theory. I found out that children of immigrants are not fully accepted neither here nor in their parents' homeland due to their hybrid identities. Almost all interviewees highlight some microaggression they have experienced based on their ethnic origin, and three also highlight various factors which make people not notice that they come from elsewhere. I understand the non-disclosure of their identity in certain situations as a strategy for protection against discrimination. Most said that they had faced poverty at least during a certain period of their childhood, and half also said that at least one parent was absent a lot due to work. Two interviewees touched on the issue of their parents' inability to help them with schoolwork. All interviewees highlighted the gap in mentality between themselves and their parents or peers who grew up in their parents' homeland, especially in the areas of gender equality and child rearing.

Ključne besede:children of immigrants, countries of the former Yugoslavia, transnational families, hybrid identity, sense of (non)belonging, microaggressions

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj