Podrobno

Duhovna zloraba v luči socialnega dela
ID Švajncer Vrečko, Zmago (Avtor), ID Poštrak, Milko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,17 MB)
MD5: E5A935BFA42AA0285376902C10C47A93

Izvleček
V magistrskem delu preučujem duhovno zlorabo in kako to obliko zlorabe doživlja njena žrtev. V teoretičnem delu pojasnjujem, kaj pomeni pojem duhovne zlorabe. Raziskujem, kako lahko socialno delo s svojo interdisciplinarnostjo soustvarja rešitve z žrtvami duhovnih zlorab. Zanima me, kakšen odnos ima socialno delo do duhovnosti in religioznih izkušenj uporabnic in uporabnikov. Hkrati me zanima, katere so lastnosti zdrave skupnosti in katere lastnosti škodljive, duhovno zlorabljajoče skupnosti oziroma kulta. Kakšno je lahko duševno zdravje žrtev duhovnih zlorab, če se nahajajo v zlorabljajočem okolju? Raziskava je utemeljena z vidikov sistemsko-ekološkega modela socialnega dela, socialno-konstruktivističnega modela socialnega dela in radikalnega modela socialnega dela. V okviru analize tveganja me zanimajo dobički žrtev duhovnih zlorab. Kot duhovno zlorabo obravnavam tudi spolno zlorabo, ki je lahko del duhovne zlorabe, vendar pa to ni nujno. Socialno delo z uporabniki, ki so zasvojenimi z različnimi substancami, primerjam s socialnim delom, ki ga je mogoče imeti z žrtvami duhovnih zlorab, ki so lahko zasvojene z religijo. Analiziram posebne vloge socialnega dela pri delu z žrtvami duhovnih zlorab. Kulti in njihove voditeljice ali voditelji zlorabljajo svojo moč in izvajajo nad članicami in člani nadzor uma in prisilni nadzor, kar pojasnim, hkrati pa razpravljam o možnostih deprogramiranja ujetnic in ujetnikov kultov. Med drugim obravnavam tudi psihoterapijo kot potencialno duhovno zlorabljajočo prakso. V empiričnem delu predstavljam ugotovitve raziskave, ki sem jo izvedel z žrtvijo duhovne zlorabe. Raziskava je kvalitativna eksplorativna singularna študija primera enostavnih enot. Imel sem polstrukturirani nestandardizirani intervju z vodili. Gre za prvo slovensko raziskavo na tem področju v okviru socialnega dela. Vprašanja so bila povezana z žrtvino zgodbo duhovne zlorabe, posledicami duhovne zlorabe, odnosom do duhovnih praks žrtve, žrtvinimi preteklimi in sedanjimi odnosi z družino in drugimi ljudmi, duhovno zlorabo kot spolno zlorabo, ustrahovanjem žrtve, njeno obravnavo v državnih institucijah in tako naprej. Ugotavljam, da žrtve duhovnih zlorab potrebujejo primerno strokovno obravnavo v državnih organih in jim je treba verjeti, kar še ni uveljavljena praksa v Sloveniji, tudi zaradi nepoznavanja duhovne zlorabe in stigmatiziranja, diskriminacije ter obtoževanja žrtev, češ da so same krive za zlorabo. To jih lahko retravmatizira. Treba je torej spremeniti politiko državnih organov za primernejšo zaščito žrtev. V kultih se uporabljajo tehnike nadzora uma in prisilni nadzor, česar institucije in stroka ne poznajo tako dobro, zato je treba bolj ozaveščati o tej problematiki. Spoznavam, da je duhovno zlorabljen lahko vsak človek ne glede na svojo preteklost ali ranljivost. Primerna bi bila ustanovitev nevladne organizacije za pomoč žrtvam duhovnih zlorab, kot se že dogaja v tujini. Žrtvam po odhodu je treba na podlagi osebnega načrta omogočiti dostojen prehod iz avtoritarne skupnosti v svobodno življenje, podpore pri tem pa pogosto nimajo in so ogrožene ter osamljene, s psihološkimi težavami. Žrtve morajo sodelovati pri soustvarjanju rešitev zanje, česar niso bile navajene v kultih. S tem lahko razvijajo avtonomijo in osebno voljo. O duhovni zlorabi se v slovenskem prostoru govori premalo, zato bi bilo primerno, da bi se socialni delavci in raziskovalke ter raziskovalci bolj posvetili tej problematiki, z osredotočenostjo na delo s travmatiziranimi ljudmi in učenjem tehnik deprogramiranja. Koristno bi bilo tudi preiskovanje potencialno zlorabljajočih skupnosti na terenu z akcijskim raziskovanjem ali pa večje zaposlovanje socialnih delavcev v religijskih institucijah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kult, žrtev duhovne zlorabe, posledice, ozaveščanje, deprogramiranje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-171559 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.08.2025
Število ogledov:157
Število prenosov:33
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Spiritual Abuse in the Light of Social Work
Izvleček:
In my master's thesis, I study spiritual abuse and how this form of abuse is experienced by its victim. In the theoretical section, I explain what the concept of spiritual abuse means. I explore how social work, with its interdisciplinary nature, can co-create solutions with victims of spiritual abuse. I am interested in the relationship between social work and spirituality, and the exploration of the religious experiences of clients. At the same time, I am interested in the characteristics of a healthy community and the characteristics of a harmful, spiritually abusive community or cult. How mentally healthy are the victims of spiritual abuse if they are in an abusive environment? The research is based on the aspects of the systemic-ecological model of social work, the social-constructivist model of social work, and the radical model of social work. Within the framework of risk assessment, I am interested in the gains of victims of spiritual abuse. I also consider sexual abuse as spiritual abuse, which can be part of spiritual abuse, but this is not necessarily the case. I compare social work with clients who are addicted to various substances with social work that can be done with victims of spiritual abuse who may be addicted to religion. I analyse the specific roles of social work in working with victims of spiritual abuse. Cults and their leaders abuse their power and exercise mind control and coercive control over their members, which I explain, while also discussing the possibilities of deprogramming cult members. Among other things, I also discuss psychotherapy as a potentially spiritually abusive practice. In the empirical section, I present the findings of a study I conducted with a victim of spiritual abuse. The study is a qualitative, exploratory, singular case study of simple units. I had a semi-structured, non-standardised interview with guides. This is the first Slovenian study in this area within social work. The questions were related to the victim's story of spiritual abuse, the consequences of spiritual abuse, the victim's attitude towards spiritual practices, the victim's past and current relationships with family and other people, spiritual abuse as sexual abuse, intimidation of the victim, her treatment in state institutions, and so on. I conclude that victims of spiritual abuse need appropriate professional treatment in state bodies, and they need to be believed, which is not yet an established practice in Slovenia, also due to ignorance of spiritual abuse and stigmatisation, discrimination, and blaming of victims, saying that they are to blame for the abuse. This can retraumatize them. Therefore, the policies of state bodies need to be changed to protect victims more appropriately. Cults use mind control techniques and coercive control, which institutions and professionals are not so familiar with, so more awareness needs to be raised about this issue. I realise that any person can be spiritually abused, regardless of their past or vulnerability. It would be appropriate to establish a non-governmental organisation to help victims of spiritual abuse, as is already happening abroad. After leaving, victims should be given a decent transition from an authoritarian community to a free life based on a personal plan, but they often do not have support and are at risk and isolated, with psychological problems. Victims must participate in co-creating solutions for themselves, which they were not used to in cults. This way, they can develop more autonomy and exercise more personal will. Spiritual abuse is not talked about enough in Slovenia, so it would be appropriate for social workers and researchers to devote more attention to this issue, focusing on working with traumatised people and learning deprogramming techniques. It would also be useful to investigate potentially abusive communities in the field through action research or to increase the employment of social workers in religious institutions.

Ključne besede:cult, victim of spiritual abuse, consequences, awareness-raising, deprogramming

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj