Podrobno

Pomen očetovske vloge v enoti intenzivne nege in terapije nedonošenčkov : diplomsko delo
ID Hadžić, Sara (Avtor), ID Skubic, Metka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Petročnik, Petra (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (568,11 KB)
MD5: 9CD82D4C09063553EEEB4C9DEDDDE044

Izvleček
Uvod: Oče ima ključno vlogo pri čustveni podpori in skrbi za dobrobit nedonošenčka, rojenega pred 37. tednom nosečnosti. Nedonošenčki predstavljajo približno 7 % vseh novorojenčkov v Sloveniji, kjer je incidenca prezgodnjih porodov razmeroma nizka. Namen: Poglobljeno raziskati vlogo očeta ob prehodu v starševstvo ob rojstvu nedonošenčka in njegovo vključenost v enoto intenzivne nege in terapije. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku, prikazanim z diagramom PRISMA. Rezultati: Ugotovili smo, da si očetje nedonošenčkov v enoti intenzivne nege in terapije želijo aktivno sodelovati pri negi otroka in vzpostavitvi stika kože s kožo, saj povečuje občutek povezanosti in zmanjšuje občutek nemoči. Pogosto se očetje počutijo nesposobni pomagati otroku in so omejeni zgolj na opazovanje, kar vodi v frustracijo. Doživljajo notranji konflikt med tradicionalno vlogo moškega in očeta ter realnostjo, kar še dodatno krepi občutke nemoči. Pomanjkanje jasnih smernic in priložnosti za sodelovanje z zdravstvenim osebjem povečuje stres in občutek izoliranosti, kar dodatno otežujejo bolnišnične omejitve in družbena pričakovanja. Čustvene in psihološke potrebe očetov vključujejo željo po povezanosti z otrokom, priznanje njihove vloge in podporo pri soočanju z znaki depresije in tesnobe. Aktivno vključevanje v nego nedonošenčka povečuje čustveno povezanost in samozavest v starševskih kompetencah. Večja podpora in prepoznavanje očetov kot enakovrednih staršev sta ključna za zmanjšanje stresa in izboljšanje družinske dinamike. Razprava in zaključek: Raziskave poudarjajo, da je vloga očetov pogosto nejasno opredeljena, očetje pa se ob rojstvu nedonošenčka soočajo s številnimi izzivi in potrebami. Čeprav si želijo aktivnega sodelovanja, se pogosto počutijo izključeni, kar negativno vpliva na njihovo čustveno stanje. Ključna je podpora zdravstvenega osebja, ki očetom pomaga pri vključevanju v nego in obvladovanju čustvenih izzivov. Po odpustu se soočajo z večjo odgovornostjo, zato je pomembna nadaljnja podpora za lažji prehod v starševstvo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, babištvo, očetovska vloga, nedonošenček, stik kože s kožo, enota intenzivne nege in terapije
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[S. Hadžić]
Leto izida:2025
Št. strani:18, [11] str.
PID:20.500.12556/RUL-171530 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:618.2/.7
COBISS.SI-ID:246866947 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.08.2025
Število ogledov:197
Število prenosov:46
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The importance of the father´s role in the intensive unit and therapy of premature infants : diploma work
Izvleček:
Introduction: Fathers play a crucial role in providing emotional support and ensuring the well-being of a premature infant born before the 37th week of gestation. In Slovenia, where the incidence of preterm births is relatively low, premature infants account for approximately 7% of all newborns. Purpose: To explore the father’s role during the transition to parenthood following the birth of a premature infant, with a focus on his involvement in the neonatal intensive care unit. Methods: A qualitative research method was used through a systematic review of professional and scientific literature in both English and Slovenian, presented using a PRISMA diagram. Results: The findings reveal that fathers of premature infant in the neonatal intensive care unit wish to actively participate in caregiving and engage in skin-to-skin contact, which strengthens bonding and reduces feelings of helplessness. However, many fathers feel incapable of assisting their child and are often restricted to observation, leading to frustration. They experience internal conflict between traditional male roles and paternal responsibilities, which heightens feelings of powerlessness. The absence of clear guidelines and limited opportunities for collaboration with healthcare professionals further increases stress and feelings of isolation, compounded by hospital restrictions and societal expectations. Fathers’ emotional and psychological needs include the desire for connection with their infant, recognition of their parental role, and support in managing symptoms of anxiety and depression. Active involvement in care fosters emotional attachment and strengthens confidence in their parenting abilities. Greater support and recognition of fathers as equal parents are essential for reducing stress and improving family dynamics. Discussion and conclusion: Research indicates that fathers’s role in the neonatal intensive care unit are often undefined, and they face numerous challenges and unmet needs after the birth of a premature infant. While they express a strong desire to be involved caregiving, they often feel excluded, which negatively affects their emotional well-being. Support from healthcare professionals is essential to help fathers integrate into care and navigate emotional challenges. Following discharge, they face increased responsibility, making continued support critical for a smoother transition into parenthood.

Ključne besede:diploma theses, midwifery, paternal role, premature infant, skin-to-skin contact, neonatal intensive care unit

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj