Podrobno

VLOGA SOCIALNEGA DELA V VRTCU
ID Močilnik, Špela (Avtor), ID Poštrak, Milko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,87 MB)
MD5: 8E2A50D2338FAEE4392CC9C529AB60B6

Izvleček
V magistrskem delu raziskujem predvsem zaposlovanje socialnih delavk/delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, natančneje v svetovalni službi javnih vrtcev v Sloveniji ter izkušnje na tem delovnem mestu. Znotraj tega področja raziskovanja se dotaknem različnih podtem, in sicer: sodelovanja z zunanjimi institucijami, sodelovanja z različnimi udeleženci, nalog, ki niso navedene v Programskih smernicah svetovalnega dela v programih s področja vzgoje in izobraževanja, delovanja na različnih področjih, prednosti pri zaposlovanju socialnih delavk/delavcev v svetovalni službi javnega vrtca, ovir na tem delovnem mestu, začetne izobrazbe ter tudi dodatnih izobraževanj, (ne)upoštevanja novih normativov za zaposlitev svetovalnega delavca, vključevanja v strokovne mreže, obremenjenosti, zadovoljstva in podobno. V prvem delu predstavim teorijo, znotraj katere pišem najprej o pojmih otroka in otroštva (znotraj teh tem se dotaknem še razvojnih obdobij ter spoštovanja otroštva in otrokovega glasu), življenjskem svetu, različnih kapitalih in teoriji navezanosti. V nadaljevanju podrobneje opredelim vrtce in se dotaknem njihovega razvoja, nato se osredotočim na svetovalno službo znotraj njih ter na področja njenega delovanja. Ob tem opišem svetovanje in svetovalni odnos. Na koncu se specifično osredotočim še na socialno delo v vrtcu ter pregledam prispevke te stroke znotraj omenjenega področja. Raziskava je kvantitativna, empirična, deskriptivna oziroma opisna in korelacijska. Uporabljen merski instrument predstavlja strukturiran spletni vprašalnik, oblikovan v programu Arnes 1ka. Vzorec je neslučajnosten, natančneje priročen, prav tako izbran še po metodi snežne kepe. Metodo raziskovanja predstavlja spletno anketiranje. Opravljena analiza je bila kvantitativna s pomočjo statističnih metod, za vprašanja odprtega tipa je bila opravljena še kvalitativna analiza – odprto in osno kodiranje. V drugem delu predstavim končne ugotovitve, dobljene predvsem na podlagi kvantitativne, nekaj pa tudi kvalitativne analize podatkov. Glavne ugotovitve na podlagi začetno zastavljenih raziskovalnih vprašanj in hipotez so bile, da v povprečju ni razlik v pogostosti sodelovanja z zunanjimi institucijami socialnih delavk v primerjavi z drugimi strokami, zaposlenimi na tem delovnem mestu; da predstavlja socialnim delavkam, zaposlenim v svetovalni službi vrtca, največji izziv sodelovanje s starši; da jim pri njihovem delu največje ovire ne predstavlja prevelik obseg administrativnega dela; da so socialne delavke zadovoljne z delom na področju svetovalnega dela v vrtcu; da se kaže nizka korelacija med stopnjo zadovoljstva z delom na področju svetovalnega dela v vrtcu in časom zaposlitve v svetovalni službi vrtca.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:vzgoja in izobraževanje, svetovalna služba, javni vrtec, programske smernice, normativi, zunanje institucije
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-171430 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.08.2025
Število ogledov:250
Število prenosov:38
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE ROLE OF SOCIAL WORK IN KINDERGARTEN
Izvleček:
This master's thesis primarily explores the employment of social workers in the field of education, with a specific focus on the counselling services within public kindergartens in Slovenia and the experiences of professionals in this role. The research addresses a range of subtopics, including: cooperation with external institutions, collaboration with various stakeholders, tasks not explicitly outlined in the Program Guidelines for Counselling Services in Educational Programs, engagement across different areas of work, advantages of employing social workers within public kindergarten counselling services, challenges faced in this position, initial educational background and additional training, (non-)compliance with newly introduced standards for the employment of counselling staff, involvement in professional networks, workload, job satisfaction, and related themes. The theoretical framework is presented in the first part of the thesis, beginning with an exploration of the concepts of the child and childhood (including developmental stages and the importance of respecting both childhood and the child’s voice), the lifeworld, various forms of capital, and attachment theory. This is followed by a more detailed discussion of kindergartens, including their development, and a focus on the counselling services within them and the scope of their work. Counselling and the counselling relationship are also addressed. The section concludes with a specific emphasis on social work in kindergartens and a review of the profession’s contributions within this context. The research is quantitative, empirical, descriptive, and correlational in nature. The measurement instrument used was a structured online questionnaire, created using the ARNES 1ka platform. The sample was non-probability-based, specifically convenience sampling, combined with snowball sampling. The data collection method involved an online survey. Data were analysed quantitatively using statistical methods; open-ended responses were analysed qualitatively using open and axial coding. In the second part of the thesis, the final findings are presented, based primarily on the quantitative analysis, and to some extent also on qualitative analysis. The key findings, drawn from the initially formulated research questions and hypotheses, indicate that: on average, there is no difference in the frequency of cooperation with external institutions between social workers and other professionals in this role; that collaboration with parents represents the greatest challenge for social workers employed in kindergartens; that administrative workload is not perceived as the greatest obstacle in their work; that social workers report satisfaction with their role in kindergarten counselling services; and that there is a low correlation between the level of job satisfaction and the length of employment in the counselling service.

Ključne besede:education, counselling service, public kindergarten, program guidelines, norms, external institutions

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj