Podrobno

Skrb zase: stališča in potrebe učiteljev razrednega pouka po superviziji : magistrsko delo
ID Čančar, Blanka (Avtor), ID Juriševič, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1015,02 KB)
MD5: 133EBF8F39344563C971405E1782E1E9

Izvleček
V magistrskem delu raziskujem, kako učitelji dojemajo supervizijo kot obliko strokovne podpore, pri čemer analiziram tudi razlike med njimi glede na delovno dobo. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi: učiteljski poklic, stres, izgorelost, strokovni razvoj, strokovna podpora in pojem supervizije. Empirični del nadgrajuje teoretična izhodišča z empiričnimi izsledki o doživljanju stresa, prepoznavanju izgorelosti in izkušnjah učiteljev z obstoječimi oblikami strokovne podpore, s poudarkom na potencialu supervizije kot sistemske rešitve v okviru strokovnega razvoja učiteljev. Empirično raziskavo sem izvedla z anketnim vprašalnikom v šolskem letu 2024/25 med 220 učitelji iz vse Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji doživljajo stres, katere oblike podpore uporabljajo in kakšno je njihovo stališče do supervizije ter njihovo pripravljenost za vključitev v supervizijo. Zanimalo me je tudi, ali se učitelji med seboj razlikujejo v opisanih spremenljivkah glede na njihovo delovno dobo Rezultati kažejo, da več kot polovica učiteljev pogosto doživlja visok nivo stresa, kljub temu pa je le 20 % anketirancev poročalo o izkušnji s supervizijo kot obliko strokovne podpore. Pomembna ugotovitev je, da so mlajši učitelji izrazito bolj odprti in pripravljeni na vključitev v supervizijo, saj jo vidijo kot pomembno podporo pri strokovnem razvoju in skrbi zase. Nasprotno pa so učitelji z daljšo delovno dobo do supervizije bolj zadržani, čeprav priznavajo njeno koristnost, pogosto izpostavljajo potrebo po vsebinski in organizacijski prilagoditvi. Med ključnimi dejavniki njihove zadržanosti izstopajo pretekle negativne izkušnje s strokovnim izobraževanjem, dvom v zaupnost procesa, obremenjenost z obstoječimi delovnimi nalogami ter občutek, da supervizija predstavlja obliko nadzora. Učitelji so poudarili, da so za uspešno vključitev supervizije v šolski prostor ključni strokovno vodenje, zaupanje med udeleženci, časovna dostopnost in neposredna povezanost vsebin s konkretnimi pedagoškimi izzivi. Supervizija je prepoznana kot varen pristop za refleksijo, obvladovanje stresa in osebnostno rast, kar pomembno prispeva k ohranjanju dobrega počutja in poklicne vzdržnosti. Na podlagi raziskovalnih ugotovitev se izpostavlja potreba po sistemski vključitvi supervizije kot sestavnega dela strokovnega razvoja učiteljev razrednega pouka, pri čemer naj bodo supervizijske oblike prilagojene različnim potrebam učiteljev glede na njihove izkušnje oz. delovno dobo. Takšen pristop lahko bistveno izboljša skrb zase, psihološko počutje in kakovost poučevanja v osnovnošolskem okolju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Zdravstvena samooskrba, skrb zase, Supervizija, Učitelji, dobro počutje, učitelj razrednega pouka, strokovna podpora, strokovni razvoj
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Litija [i. e. Ljubljana]
Založnik:B. Čančar
Leto izida:2025
Št. strani:71 str.
PID:20.500.12556/RUL-171342 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.3:37.011.3-051(043.2)
COBISS.SI-ID:246631683 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.08.2025
Število ogledov:415
Število prenosov:97
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Self-care: attitudes and needs of primary school teachers after supervision
Izvleček:
The master’s thesis explores how primary school teachers perceive supervision as a form of professional support, with particular attention to differences based on their years of teaching experience. The theoretical part presents key concepts such as the teaching profession, stress, burnout, professional development, professional support, and supervision. The empirical section builds on these foundations by analysing teachers’ experiences of stress, their ability to recognize symptoms of burnout, and their engagement with existing forms of professional support, with a special focus on the potential of supervision as a systemic solution within professional development. The empirical research was conducted using a questionnaire during the 2024/25 school year, involving 220 primary school teachers from across Slovenia. The aim of the study was to investigate how teachers experience stress, which forms of support they use, their views on supervision, and how willing they are to participate in it, while also analysing differences according to their years of service. The results show that more than half of the teachers frequently experience high levels of stress, yet only 20 % of respondents reported any experience with supervision as a form of professional support. A key finding is that younger teachers with fewer years of service are significantly more open to and willing to engage in supervision, viewing it as an important resource for professional development and self-care. In contrast, teachers with longer service histories tend to be more reserved about supervision. Although they recognize its benefits, they often emphasize the need for adjustments in both content and organization. Their reservations are linked to past negative experiences with professional training, concerns about confidentiality, heavy workloads, and the perception of supervision as a form of control. Teachers highlighted that successful integration of supervision into the school context requires professionally guided sessions, mutual trust among participants, accessible scheduling, and direct relevance to real pedagogical challenges. Supervision is recognized as a safe approach for reflection, stress management, and personal growth, all of which significantly contribute to maintaining well-being and professional sustainability. Based on these findings, the thesis underscores the necessity of systemic integration of supervision as an integral part of primary teachers’ professional development. Supervision models should be tailored to teachers' diverse needs at different stages of their careers, as such an approach could substantially improve teachers’ self-care, psychological well-being, and overall teaching quality in the primary school environment.

Ključne besede:self-care, well-being, supervision, primary school teacher, professional support, professional development

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj