Podrobno

Meritve prevajanj po ulnarnem živcu pri rokometašicah in ne-športnicah : diplomsko delo
ID Bratina, Lara (Avtor), ID Leonardis, Lea (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Tomc Žargi, Tina (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,60 MB)
MD5: E3C0D69CAA098665CBC2BB8A8BE0E6EE

Izvleček
Uvod: Ulnarni živec v predelu komolca je zaradi površinske lege mehansko ranljiv, zlasti pri športih s ponavljajočimi gibi komolca. Njegova lega v žlebu ob medialnem epikondilu nadlahtnice ga izpostavlja pritisku in raztezanju pri vsaki fleksiji komolca, kar lahko povzroča mikro poškodbe in vpliva na njegovo delovanje. Rokometašice so zaradi eksplozivnih gibov zgornjega uda, značilnih za met žoge, potencialno bolj izpostavljene mehanskemu stresu. Redna ponavljajoča se obremenitev lahko povzroči prilagoditve v perifernem živčnem sistemu, kar se lahko odraža v elektrofizioloških parametrih. Namen: Ugotoviti morebitne razlike v elektrofizioloških parametrih ulnarnega živca med rokometašicami in ne-športnicami, s poudarkom na dominantni roki. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 31 zdravih žensk (15 rokometašic, 16 ne-športnic). Na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo smo pri vseh izvedli elektrofiziološke meritve prevajanj. Izmerili smo amplitude vala M in nevrograma z električnim draženjem na treh mestih: na zapestju, pod in nad komolcem ter določili motorične in senzorične prevodne hitrosti na podlakti in preko komolca ulnarnih živcih obeh rok. S Shapiro-Wilk testom smo preverili normalnost porazdelitve dobljenih rezultatov. Razlike med parametri obeh rok smo analizirali s t-testom za odvisne spremenljivke, razlike parametrov med rokometašicami in ne-športnicami pa s t-testom za neodvisne spremenljivke. Rezultati: Med skupinama ni bilo razlik v starosti ali telesni višini. Pri rokometašicah smo zaznali statistično značilno višje amplitude vala M na zapestju dominantne roki v primerjavi z ne-dominantno ter na vseh treh mestih v primerjavi z ne-športnicami. Rokometašice so imele tudi višjo motorično hitrost preko komolca dominantne roke, glede na ne-dominantno stran. Pri ne-športnicah so se pojavile razlike pri povprečna motorični prevodni hitrosi - višja pod komolcem ter nižja čez komolec na ne-dominantni strani. Med skupinama ni bilo pomembnih razlik v motorični hitrosti prevajanja in prevajanju senzoričnih živčnih vlaken, prav tako nismo zaznali bloka prevajanja. Razprava in zaključek: Višje vrednosti amplitude in motorične hitrosti pri rokometašicah kažejo na funkcionalne prilagoditve živčno-mišičnega sistema kot posledico rednega treninga, ne pa na poškodbo ulnarnega živca.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, fizioterapija, rokomet, ulnarni živec, val M, nevrogram
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[L. Bratina]
Leto izida:2025
Št. strani:33 str., [3] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-171162 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615.8
COBISS.SI-ID:245879811 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.08.2025
Število ogledov:369
Število prenosov:158
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Nerve conduction studies of the ulnar nerve in female handball players and female non-athletes : diploma work
Izvleček:
Introduction: The ulnar nerve at the elbow is mechanically vulnerable due to its superficial position, particularly in sports involving repetitive elbow movements. Its anatomical location in the groove near the medial epicondyle of the humerus exposes it to pressure and stretching during each elbow flexion, potentially causing microtrauma and affecting its function. Handball players, due to the explosive upper limb movements like throwing, may be more exposed to mechanical stress. Repetitive and continuous loading can lead to adaptations in the peripheral nervous system, which may be reflected in electrophysiological parameters. Purpose: To determine potential differences in the electrophysiological parameters of the ulnar nerve between female handball players and non-athletes, with a focus on the dominant arm. Methods: The study included 31 healthy women (15 handball players and 16 non-athletes). At the Clinical Institute of Clinical Neurophysiology, we performed nerve conduction studies on both ulnar nerves. We measured the amplitude of the M-wave and sensory nerve action potentials using electrical stimulation at three points: at the wrist, below the elbow, and above the elbow. We also determined motor and sensory conduction velocities in the forearm and across the elbow on both arms. The Shapiro-Wilk test was used to assess the normality of data distribution. Differences between arms were analyzed using paired t-tests, while differences between the two groups were assessed using independent t-tests. Results: No significant differences were found between the groups regarding age or body height. In handball players, significantly higher CMAP amplitudes were measured at the wrist of the dominant arm compared to the non-dominant arm and at all three stimulation sites compared to non-athletes. Handball players also demonstrated significantly higher motor conduction velocity across the elbow on the dominant side compared to the non-dominant. In non-athletes, the average motor conduction velocity was higher below the elbow and lower across the elbow on the non-dominant side. There were no significant group differences in motor conduction velocities or sensory fiber conduction, and no conduction blocks were observed. Discussion and conclusion: Higher amplitudes and motor conduction velocities in handball players suggest functional adaptations of the neuromuscular system resulting from regular training, rather than ulnar nerve impairment.

Ključne besede:diploma theses, physiotherapy, handball, ulnar nerve, M-wave, sensory neurogram

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj