Delovni spomin je osnovna kognitivna funkcija, vendar so ugotovitve glede njegovih vedenjskih in nevronskih osnov pogosto neskladne. Predpostavljamo, da je pomemben vir te neskladnosti raznolikost strategij, ki jih posamezniki uporabljajo pri izvajanju nalog delovnega spomina. Da bi sistematično obravnavali to variabilnost, predlagamo konceptualni okvir, ki zajame dinamično medsebojno povezanost med značilnostmi strategij, dejavniki, ki določajo izbiro strategij – kot so značilnosti naloge in individualne razlike v kognitivnem slogu in sposobnostih – ter njenimi manifestacijami na vedenjski, nevronski in subjektivni ravni opazovanja. Na podlagi dokazov iz vedenjskih eksperimentov, nevroslikovnih študij in subjektivnih poročil prikazujemo, kako razlike v uporabi strategij prispevajo k variabilnosti v uspešnosti na nalogah, vzorcih aktivnosti možganov in doživljanju. Trdimo, da je upoštevanje te variabilnosti strategij ključnega pomena za izboljšanje zanesljivosti in posplošljivosti ugotovitev pri raziskavah delovnega spomina, zlasti v luči krize ponovljivosti v kognitivni znanosti. Skupno naš okvir zagovarja integrirano večstopenjsko metodologijo, ki prispeva tako k teoretičnemu kot tudi uporabnemu razumevanju delovnega spomina.
|