Podrobno

Nezadovoljene relacijske potrebe v povezavi z izkušnjo samomorilnega vedenja : magistrsko delo
ID Pukl, Jana (Avtor), ID Repič Slavič, Tanja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (945,85 KB)
MD5: CA1D2AFCBF4EB2FD45058097A1952B35

Izvleček
V magistrskem delu je avtorica proučevala pomen nezadovoljenih relacijskih potreb v povezavi z doživljanjem samomorilnosti. Predstavljena je bila povezanost najpogostejših duševnih motenj, uživanja alkohola in prepovedanih substanc ter prevalenca samomorilnosti. V teoretičnem delu so opisani varovalni dejavniki in dejavniki tveganja v različnih obdobjih starosti. Predstavljene so tudi intervencije, ki jih lahko izvedemo za pomoč posameznikom v različnih starostnih obdobjih ob soočanju s samomorilnimi mislimi. Nenazadnje smo izpostavili tudi pomen družine in bližnjih ob soočanju posameznika s samomorilnimi mislimi. V empiričnem delu je avtorica s pomočjo fenomenološke metode raziskovala povezavo med doživljanjem samomorilnosti, družinskimi odnosi ter odnosi s pomembnimi bližnjimi na potek samomorilnega vedenja. Raziskava je vključevala sedem udeležencev, ki so sodelovali v polstrukturiranih intervjujih. Rezultati raziskave so pokazali, da je na samomorilno vedenje udeležencev vplivalo več dejavnikov, med katerimi je bila tudi izguba, ki je pomembno vplivala na strukturo življenja udeležencev. Soočali so se z občutkom osamljenosti in nesprejetosti s strani družine in bližnjih, kar se je kazalo v občutkih krivde, strahu in sramu, saj svoje stiske niso bili pripravljeni deliti z drugimi. Bližnjih niso želeli obremenjevati s težo lastnega doživljanja, zato so se pogosto soočali z občutkom, da se morajo z vsem, kar se jim v življenju dogaja, soočiti sami. Samomorilno doživljanje udeležencev je bilo tesno povezano z odnosom z mamo, ki je bila po njihovih pripovedih pogosto odsotna. Kadar mama ni pokazala zanimanja za doživljanje otroka ali je otroku dajala občutek, da takšen kot je, ni v redu, je to močno spodbudilo razvoj samomorilnosti. Mama, ki je v odnosu manjkala, je pri udeležencih pustila občutek osamljenosti, nerazumljenosti in nezaupanja do drugih. Hkrati ostaja ljubezen do bližnjih, šibkejših in nenazadnje tudi do staršev pomemben varovalni dejavnik pri vseh udeležencih. Ob misli na to, da morajo poskrbeti za bližnje in šibkejše, so lahko v večini postopoma opustili misel na samomor.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:relacijske potrebe, pomen družine, samomorilno vedenje, osamljenost, samomorilne misli
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana ; Maribor
Založnik:[J. Pukl]
Leto izida:2025
Št. strani:V, 107 str.
PID:20.500.12556/RUL-171127 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.922.2:616.89-008.441.44(043.2)
COBISS.SI-ID:251321091 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.08.2025
Število ogledov:204
Število prenosov:55
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Unmet relational needs in connection with the experience of suicidal behavior
Izvleček:
In this master's thesis, the author explored the significance of unmet relational needs in connection with the experience of suicidality. The thesis presents the correlation between the most common mental disorders, the use of alcohol and illicit substances, and the prevalence of suicidality. The theoretical part describes protective and risk factors across different stages of life. It also introduces interventions that can be implemented to support individuals of various age groups when facing suicidal thoughts. Additionally, the importance of family and close relationships is emphasized in helping individuals cope with suicidality. In the empirical part, the author used a phenomenological approach to investigate the relationship between the experience of suicidality, family relationships, and connections with significant others in the course of suicidal behavior. The study included seven participants who took part in semi-structured interviews. The results revealed that suicidal behavior was influenced by multiple factors, including loss, which significantly affected the structure of the participants’ lives. They experienced feelings of loneliness and rejection from family and close ones, which manifested in guilt, fear, and shame, as they were not ready to share their distress with others. They did not want to burden their loved ones with the weight of their inner experiences, which often led them to feel they had to face life’s challenges on their own. The participants’ suicidal experiences were closely tied to their relationship with their mother, who was often absent, according to their narratives. A lack of maternal interest or acceptance strongly contributed to the development of suicidality. The absence of a nurturing maternal relationship left participants with a sense of loneliness, misunderstanding, and mistrust in others. Nevertheless, love for close ones, for the vulnerable, and ultimately also for their parents remained an important protective factor for all participants. The thought that they needed to care for their loved ones and those more vulnerable often helped them gradually abandon suicidal thoughts.

Ključne besede:relational needs, family significance, suicidal behavior, loneliness, suicidal thoughts

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj