Podrobno

Hermenevtika Nietzschejeve destrukcije zahodne metafizike v odseku dela »Somrak malikov« - Kako je »resnični svet« nazadnje postal bajka (Zgodovina neke zmote) : kako je »resnični svet« nazadnje postal bajka
ID Podbersič, Klemen (Avtor), ID Komel, Dean (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (814,36 KB)
MD5: D94E37E16F0622CB51D7236C387E3791

Izvleček
V okviru pričujoče diplomske naloge sem se namenil dosledno interpretirati del knjige Somrak malikov ali kako filozofiramo s kladivom Friedricha Nietzscheja, ki nosi podnaslov Kako je »resnični svet« nazadnje postal bajka – Zgodovina neke zmote. V tem delu knjige je Nietzsche opravil celostno destrukcijo zgodovine zahodne metafizike, ki jo je sam pojmoval kot zgodovino Ideje, tj. ideje Dobrega. V zgolj šestih odstavkih je uspel opredeliti, identificirati in kritično zmleti vsako izmed ključih etap zgodovine metafizike, začenši s Platonovim idealizmom, ki se je po njegovi analizi sodeč prek vzpona krščanske vere prelevil v t. i. suženjsko moralo (nem. Sklavenmoral), katere vzpon je bil zvezan s procesom naglega propada vladajočih slojev zahodnega rimskega cesarstva. Naslednja koncepta, ki sta tu končala na tnalu Nietzschejeve kritične moči, sta plod filozofije Immanuela Kanta, torej Kantov univerzalni moralni imperativ in njegova metafizika, ki bazira na eksplikaciji izvorne sintetične enotnosti apercepcije. V nadaljevanju je obravnaval vznik pozitivistične znanosti, ki ji je v enaki meri očital prvič raztezanje in nadaljevanje senzualističnih tendenc 18. stoletja v 19. stoletju in drugič celostno pozabo bolezenske potrebe človeka po celoviti pojasnitvi svetovnosti. Za konec se je posvetil razlagi pomena, ki sta ga v zgodovino evropskega človeka vnesla vzpon dekadence in propad ustaljenih vrednot oz. svetinj omikane družbe ob koncu 19. stoletja. V zadnjem koraku je vzpon lastne filozofske kritike zgodovine metafizike označil za »višek človeštva« in nasledki te miselnosti so bili nato predočeni v drugih Nietzschejevih delih, npr. v opusu Tako je govoril Zaratustra.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Nietzsche, Ideja, metafizika, teleologija, kriza
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Gorica
Založnik:K. Podberšič
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-171099 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:11:929Nietzche(043.2)
COBISS.SI-ID:246647811 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.08.2025
Število ogledov:176
Število prenosov:47
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Hermeneutics of Nietzsche's Destruction of Metaphysics in a passage of »Twillight of the Idols« – How the »True World« Finally Became a Fable (The History of an Error) : (zgodovina neke zmote)
Izvleček:
As part of my graduation thesis, I have set out to consistently interpret a passage of the book Twilight of the Idols, or, How We Philosophize with a Hammer by Friedrich Nietzsche, which bears the subtitle How the »True World« Finally Became a Fable - The History of an Error. In this part of the book, Nietzsche carried out a complete destruction of the history of Western metaphysics, which he himself conceived as the history of the Idea, i.e. the Idea of the Good. In just six short paragraphs, he managed to define, identify and critically analyze each of the key stages in the history of metaphysics, starting with Plato's idealism, which, according to his analysis, went on to transform and transfigure during the spread of Christianity into the so-called slave morality (German: Sklavenmoral), the rise of which he strongly associated with the rapid decline of the ruling classes of the Western Roman Empire. The next conceptual system he deals with is that of Immanuel Kant, namely Kant's universal moral imperative and his metaphysics, which is based on Kant's explication of the original synthetic unity of apperception. Nietzsche then discussed the emergence of positivism, which he criticized in equal measure, firstly, on the grounds that it is an expansion and continuation of the sensualistic tendencies of the 18th century in the 19th century and, secondly, that it is inherently and completely oblivious to man's pathological need for a comprehensive and thorough explanation of the world. Finally, he devoted himself to explaining the meaning behind the rise of decadence and the collapse of established values in Europe at the end of the 19th century. In the final step, he characterized the rise of his own approach to philosophy in the history of metaphysics as the »pinnacle of humanity« and the consequent continuation of this vision of his was later brought forth in other works, most notably in his Thus Spake Zarathustra.

Ključne besede:Nietzsche, Idea, metaphysics, teleology, crisis

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj