Komunikacija je ključna za družbeno interakcijo in socializacijo ljudi. Interakcija med ljudmi in institucijami temelji na strateški komunikaciji kot ključni komponenti za preživetje družbe. Slednjo uporabljajo agenti komunikatorji v imenu formalnih organizacij pri naslavljanju svoje ciljne javnosti. Na strateško komunikacijo poleg tega vplivajo nevidne družbene sile (institucije, omrežja in kognitivni okviri), ki »upravljajo« proces komunikacije z javnostjo. Da bi zagotovili analitični model vpliva družbenih sil pri oblikovanju javnosti, uporabljamo pristop SOFIA. Želimo namreč združiti teoretične in praktične pristope teorije komunikacije in socialnega polja, ki jih podpira analiza mehkih množic. Z uporabo kvalitativne primerjalne analize preučujemo tudi vzročno kompleksnost teh odnosov, pri čemer upoštevamo potrebne in zadostne pogoje za specifične rezultate. Institucije in omrežja predstavljajo potrebne pogoje, a ne prve ne druga ne izpolnjujejo meril zadostnosti. Vendar pa odsotnost teh pogojev ne pomeni nujno odsotnosti komunikacije. Raziskovanje kombinacij potrebnih pogojev za komunikacijo razkriva kompleksnosti, kot je interakcija med institucijami, omrežji in kognitivnimi okvirji. Odsotnost določenih družbenih sil se skupaj s prisotnostjo drugih izkaže kot pomemben pogoj za komunikacijo. Ni torej pomembno le, da institucije na socialnem področju obstajajo, ampak tudi, da komunicirajo in ustvarjajo mreže interakcij za boljše razumevanje z javnostjo. Strateški komunikacijski okvir, ki ga vodijo nevidne družbene sile, dejansko izboljšuje sposobnost oblikovanja javnosti v želeno smer
|