Razširjenost jezikovnih virov in tehnologij med aktivnimi uporabniki in uporabnicami slovenskega jezika v Italiji: primer Primorskega dnevnika

Zver, Zarja (avtor), Krašovec, Primož (mentor), Grgič, Matejka (mentor)

Napredne jezikovnotehnološke rešitve odgovarjajo na potrebe različnih družbenih skupin, denimo uporabnikov manjšinskih jezikov. Za preživetje teh jezikov v umetnointeligenčni dobi je ključno, da je skupnost digitalno prisotna in da razpolaga z ustreznimi jezikovnimi orodji, ki ji ponujajo številne možnosti za opolnomočenje. Pregled ključnih dosežkov na tem področju pokaže, da se zavest o pomenu digitalne opremljenosti krepi tudi med slovensko skupnostjo v Italiji. Med trenutno razpoložljivimi orodji izstopa zlasti najnovejša različica spletnega asistenta Lorisa 1.1, ki ga s podporo Centralnega urada za slovenski jezik Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine razvija Slovenski raziskovalni inštitut. Loris je specifično orodje, namenjeno uporabnikom slovenščine na območju slovensko-italijanskega jezikovnega stika, saj jih pri tvorjenju besedil opozarja na odstopanja od osrednjega standarda, s čimer ozavešča o sporazumevalnih praksah v slovenskem jezikovnem kontinuumu in krepi jezikovne kompetence lokalne skupnosti. Na območju avtohtone poselitve slovenske skupnosti v Italiji se namreč na vseh ravneh jezika kažejo odstopanja od standarda, ki so posledica jezikovnega stikanja z italijanščino, a tudi jezikovne marginalizacije v odnosu do osrednjega slovenskega prostora. Načrtovanje jezikovnih virov in tehnologij, prilagojenih tej ciljni skupini, se torej zdi ključnega pomena. Na podlagi intenzivnega strokovnega stika s slovenskimi besedili v Italiji postavljam hipotezo, da je uporaba orodij, namenjenih specifično uporabnikom slovenščine na območju stika z italijanščino, redka. Resničnost hipoteze preverjam s kvalitativno metodo polstrukturiranih intervjujev, s katero preučujem jezikovne potrebe in prakse na področju uporabe jezikovnih virov in tehnologij med novinarji in uredniki Primorskega dnevnika, ki so značilni aktivni uporabniki jezika. Pri tem uporabo jezikovnih orodij za slovenščino v Italiji analiziram v kontekstu drugih prosto dostopnih orodij, ki omogočajo sporazumevanje v slovenskem jeziku. Na podlagi rezultatov ovrednotim vsebinsko in tehnološko ustreznost orodij za slovenščino v manjšinskem položaju ter stopnjo seznanjenosti skupnosti z njimi. Tovrstna preliminarna raziskava bo v pomoč pri snovanju novih in nadgradnji obstoječih orodij ter pri načrtovanju njihove promocije.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: digitalno jezikoslovje, manjšinski jeziki, slovenščina v Italiji, Loris, Primorski dnevnik
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-170946
• COBISS.SI-ID: 243575555
• Datum objave v RUL: 23.07.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The Use of Language Resources and Technologies Among Active Users of the Slovene Language in Italy: The Case of Primorski dnevnik

Izvleček

Advanced language technology solutions address the needs of various social groups, including minority language users. For these language communities to survive in the age of artificial intelligence, it is crucial to be present in the digital realm and have access to appropriate language tools that offer numerous opportunities for community empowerment. A review of key achievements in this field shows that the Slovene community in Italy is also increasingly recognising the need for digital support. Among the currently available tools, particularly noteworthy is the latest version of the web-based assistant Loris 1.1, developed by the Slovene Research Institute with the support of the Central Office for the Slovene Language of the Friuli Venezia Giulia Autonomous Region. Loris is a specific tool intended for users of Slovene in the Slovene-Italian language contact area. It draws attention to deviations from the central standard variety of Slovene in their writing, thereby raising awareness of communicative practices within the Slovene language continuum and strengthening language competence of the local community. In the traditional settlement area of the Slovene community in Italy, deviations from the standard appear at all language levels, resulting both from contact with Italian and from language marginalisation in relation to the central Slovene-speaking environment. The planning of language resources and technologies tailored to this target group is thus of key importance. Based on intensive expert engagement with Slovene texts in Italy, I formulate the hypothesis that the use of tools specifically designed for Slovene users in contact with Italian is rare. I test this hypothesis using qualitative semi-structured interviews through which I examine language needs and practices related to the use of language resources and technologies among journalists and editors at Primorski dnevnik, who are typical active users of language. In doing so, I analyse the use of language tools for Slovene in Italy in relation to other open access tools that enable communication in Slovene. Based on the results, I evaluate the content-related and technological adequacy of tools for Slovene in a minority context, as well as the community’s level of awareness of the existence of these tools. This type of preliminary research will support the development of new tools, the improvement of existing ones, and the planning of their promotion.

• Ključne besede: digital linguistics, minority languages, Slovene in Italy, Loris, Primorski dnevnik