Na področju zunanje politike je za Evropsko unijo (EU) izjemno pomembna zmogljivost njena
sposobnost enotnega delovanja. Konsistentnost politik na tem področju vpliva na učinkovitost
EU kot pomembnega akterja v zunanji politiki ter na javno mnenje o EU. Vendar pa se pogosto
izkaže, da je usklajevanje zunanjih politik 27 raznolikih držav članic zahtevno. To je najbolj
očitno v primeru odnosov EU z Rusko federacijo (Rusijo), kjer je končna odločitev pogosto
razumljena kot najmanjši skupni imenovalec politik držav članic. Magistrsko delo preučuje
konsistentnost zunanjih politik in stališč držav članic EU od začetka ruske vojne proti Ukrajini
leta 2022, pri čemer kot študijo primera obravnava sprejetje šestega paketa sankcij EU proti
Rusiji. S primerjalno analizo izjav članov vlad Nemčije, Francije, Finske, Madžarske,
Portugalske in Poljske, je cilj magistrskega dela presoditi, v kolikšni meri so njihova nedavna
zunanjepolitična stališča usklajena z zunanjepolitičnim stališčem EU glede odnosov z Rusijo.
Prav tako raziskuje razloge, zakaj nekatere države članice morda sledijo drugačni politiki do
Rusije. Ugotovitev magistrskega dela je, da je imela odvisnost od ruskih energetskih virov
odločilni vpliv na nacionalna stališča. Glavni dejavnik, ki je krepil konsistentnost politik, je
bilo spoznanje, da je Rusija nezanesljiva dobaviteljica in ni vredna zaupanja – to se je pokazalo
na različne načine, na primer v odločitvi Nemčije, da postane neodvisna od Rusije ali v
odločitvi Finske, da se odreče svoji dolgoletni nevtralnosti.
|