Namen raziskave je bil potrditi genetsko raznolikost in hibridnost sedemnajstih potomcev gvajave pridoblejnih s križanjem genetsko različnih zelenih in škrlatnih sort. Morfološki, biokemični in molekularni markerji so potrdili, da izražajo križanci fenotipe obeh staršev, pri čemer je bila med njimi ugotovljena opazna genetska raznolikost. Biplotna analiza je pokazala močne pozitivne povezave med lastnostmi kot so: (1) vsebnost klorofila in antocianov, (2) razmerje med dolžino in širino listov, (3) v listni površini in (4) dolžini listnih pecljev. Pri tem sta bila genotipa G15 in G16 prepoznana kot najboljša križanca. Z naborom 10 markerjev enostavnih ponavljajočih se zaporedij (SSR) je bilo določenih 36 alelov, s poprečjem 3,6 alela na marker. Odstotek polimorfizma je bil 80,83 %, parna različnost je bila med 0,071 in 0,357. Štirje SSR primerji (mPgCIR03, mPgCIR08, mPgCIR11 in mPgCIR19) so še posebej potrdili najboljše križance med genotipi kot so G6, G8, G9, G10, G15 in G16. Ta raznolik genet-skih vir bo vzdrževan za vzgojo homozigotnih rastlin preko samoopraševanja v bodočih programih žlatnenja gvave.
|