A Contrastive Study of Grammatical Gender in English, German and Slovene: Grammatical Gender in Common Nouns and Linguistic Relativity

Košmrlj, Lea (avtor), Sicherl, Eva (mentor), Krevs Birk, Uršula (mentor)

Grammatical gender is a central grammatical feature of nouns in many languages. While English exhibits a limited system of grammatical gender that primarily reflects the biological sex of the noun referent, the grammatical gender systems of Slovene and German rely on a tripartite division into masculine, feminine, and neuter gender which is determined by both the form and meaning of a noun. The present thesis examines the grammatical gender systems of English, German, and Slovene from a contrastive perspective. To this end, we first define the category of grammatical gender based on an overview of grammatical gender systems across world languages, and describe factors influencing the formation of noun classes and grammatical gender assignment, as well as the functions of grammatical gender. We briefly outline the development of grammatical gender in Proto-Indo-European and highlight agreement as the key characteristic of gendered languages. In the second part of the thesis, we compare the grammatical gender systems of English, German, and Slovene, focusing first on their diachronic development and then studying them from a synchronic perspective. Grammatical gender is then examined through the lens of linguistic relativity, often referred to as the Sapir-Whorf hypothesis, which posits that language, including grammatical gender, influences human cognition. Gender-sensitive language use is also addressed. We provide an overview of empirical research that studies the influence of grammatical gender on cognition experimentally, with special attention paid to the experimental paradigm of the voice choice task, which we replicate with native Slovene speakers in both English and German in the empirical section of the thesis. Finally, we present the methodology, analysis, and results of the completed behavioral experiment, and contextualise the findings within the ongoing scientific discourse on linguistic relativity. The findings of the present thesis indicate that, despite a common linguistic ancestor, the grammatical gender systems of English, German, and Slovene differ significantly. They share a tripartite division into masculine, feminine, and neuter genders, with the masculine gender functioning as the default gender. While English predominantly exhibits referential gender assignment, gender assignment in Slovene and German relies heavily on the morphophonological properties of nouns. Although grammatical gender only occasionally aligns with biological sex, empirical findings suggest that the latter plays a non-negligible role in grammatical categorization and particularly in the perception of common nouns. Based on the results of the behavioral experiment with native Slovene speakers, we conclude that grammatical gender in one’s native language influences the voice choice, that is the attribution of gender to nouns denoting inanimate objects, in foreign languages such as English and German, which could indirectly lend support to the hypothesis that grammatical gender influences noun conceptualisation, and speaking more broadly, that language affects thought. The thesis demonstrates that grammatical gender as a central feature of nouns needs to be studied beyond its role as a mere grammatical category, and underscores the need for examining it from a contrastive, psycholinguistic, and sociolinguistic perspective.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: grammatical gender, English, German, Slovene, linguistic relativity, common nouns
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-170619
• Datum objave v RUL: 10.07.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Kontrastivna analiza slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini: slovnični spol občnih imen in jezikovna relativnost

Izvleček

Slovnični spol je v mnogih jezikih osrednja slovnična lastnost samostalnikov. Medtem ko za angleščino velja, da je njen sistem slovničnega spola omejen in odraža biološki spol nanosnika, se sistem slovničnega spola v slovenščini in nemščini opira na tridelno delitev na moški, ženski in srednji slovnični spol, ki temelji tako na obliki kot pomenu samostalnika. Pričujoča naloga s kontrastivnega vidika obravnava sistem slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini. V ta namen na podlagi pregleda sistemov slovničnega spola v svetovnih jezikih uvodoma definiramo kategorijo slovničnega spola, opišemo načine razvrščanja samostalnikov v različne skupine spola in funkcije slovničnega spola, na kratko orišemo nastanek slovničnega spola v indoevropskem prajeziku ter izpostavimo ujemanje kot ključno lastnost spolskih jezikov. V drugem delu med seboj primerjamo sisteme slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini, pri čemer se najprej osredotočamo na njihov diahroni razvoj, nato pa sisteme vzporejamo s sinhronega vidika. Dalje slovnični spol osvetlimo z vidika jezikovne relativnosti, pogosto imenovane tudi Sapir-Whorfova hipoteza, ki predpostavlja, da ima jezik, in z njim tudi slovnični spol, vpliv na človeško kognicijo. Dotaknemo se tudi spolno občutljive rabe jezika. Podajamo pregled empiričnih študij, ki skušajo vpliv slovničnega spola na kognicijo vrednotiti eksperimentalno. Posebno pozornost posvečamo eksperimentalni paradigmi izbire glasu, ki jo v empiričnem delu magistrske naloge izvedemo z maternimi govorci in govorkami slovenščine v angleškem in nemškem jeziku. Nazadnje predstavimo metodologijo, analizo in rezultate vedenjskega eksperimenta ter jih umestimo v širši znanstveni diskurz jezikovnega relativizma. V nalogi ugotavljamo, da se sistemi slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini kljub skupnemu jezikovnemu predniku med seboj močno razlikujejo. Skupna jim je tridelna delitev na moški, ženski in srednji spol, ki se odraža prek ujemanja različnih elementov s samostalnikom, ter moški slovnični spol kot privzeti slovnični spol. Pravila za določanje slovničnega spola temeljijo tako na pomenu kot obliki samostalnika, pri čemer v angleščini prevladuje naravni spol oz. biološki spol nanosnika, slovenščina in nemščina pa se zanašata predvsem na morfonološke lastnosti samostalnika. Čeprav slovnični spol le v določenih primerih sovpada z biološkim spolom, je glede na empirične ugotovitve vpliv biološkega spola na slovnično kategorizacijo in predvsem dojemanje občnih samostalnikov nezanemarljiv. Na podlagi rezultatov vedenjskega eksperimenta z maternimi govorci in govorkami slovenščine sklenemo, da slovnični spol v maternem jeziku igra vlogo pri izbiri glasu oz. dodeljevanju spola neživim samostalnikom v tujih jezikih, kot sta angleščina in nemščina, iz česar bi lahko posredno sklepali na vpliv slovničnih lastnosti na dojemanje samostalnikov oziroma v širšem smislu vpliv jezika na mišljenje. Zaključujemo, da je slovnični spol kot osrednjo lastnost samostalnikov nujno obravnavati širše kot le slovnično kategorijo in ga preučevati tako s kontrastivnega kot s psiho- ter sociolingvističnega vidika.

• Ključne besede: slovnični spol, angleščina, nemščina, slovenščina, jezikovna relativnost, občna imena