Podrobno

Analiza sprememb lastnosti konvencionalne in biorazgradljive plastike pri okoljskem staranju
ID Sajovic Žulovec, Amadeja (Avtor), ID Kalčikova, Gabriela (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,13 MB)
MD5: AF9273A34A483DE9F68D2748BEE96396

Izvleček
Odkritje plastike je ljudem neizmerno olajšala življenje, vendar pa je dolgotrajna uporaba in nepravilno odlaganje privedlo do kopičenja plastičnih odpadkov v okolju. Plastika se zaradi izpostavljenosti okoljskim dejavnikom razgrajuje na manjše delce, ki jih imenujemo sekundarna mikroplastika (MP). Po definiciji so to delci, veliki od 1 μm do 1 mm. Poleg tega v okolje vstopa tudi primarna MP, ki je namensko izdelana v majhnih velikostih. Za obvladovanje okoljskih težav se je v zadnjem času množično začela uporabljati biorazgradljiva plastika, ki naj bi se v okolju mineralizirala, torej razgradila do končnih anorganskih produktov, kot so ogljikov dioksid in voda. Vendar pa se je izkazalo, da razgradnja številnih biorazgradljivih polimerov v naravnih okoljskih razmerah poteka zelo počasi ali pa je nepopolna. Poleg tega se hitrost razgradnje istega polimera razlikuje glede na okolje v katerem razgradnja poteka. Uporaba biorazgradljive plastike se že uveljavlja v kmetijstvu, kjer se konvencionalne folije za mulčenje iz polietilena nizke gostote (LDPE) zamenjujejo z biorazgradljivimi iz polibutilen adipat tereftalata (PBAT). Posledično je biorazgradljiva MP prisotna v kmetijskih tleh in se lahko prenaša tudi v vodno okolje, kjer njena biorazgradnja in obnašanje še nista dobro raziskana. V okviru magistrske naloge smo primerjali lastnosti konvencionalne MP LDPE ter biorazgradljive MP PBAT, ki se uporabljata v kmetijstvu kot folija za mulčenje. To plastiko smo tudi izpostavili UV sevanju, da bi simulirali naravne pogoje na prostem. Biorazgradljivost MP smo testirali z respirometrično metodo, ki temelji na merjenju porabe kisika med biorazgradnjo. Po končanem testu smo analizirali ionsko sestavo testnega medija, ovrednotili spremembe v fizikalno-kemijskih lastnostih MP ter ovrednotili vplive MP pred in po testu biorazgradnje na prosto plavajočo rastlino Lemna minor. Rezultati so pokazali, da niti konvencionalna MP LDPE niti biorazgradljiva MP PBAT nista lahko biorazgradljivi v vodi pri naravnih okoljskih pogojih. Največjo stopnjo biorazgradnje je dosegel PBAT MP, ki je bil predhodno izpostavljen UV sevanju in se je v 28 dneh razgradil za 56,7 %. Analiza ionov je pokazala potek nitrifikacije med biorazgradnjo. Vzorci MP so imeli po biorazgradnji bolj gladko površino. Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FT-IR) smo pri vzorcih PBAT, ki so bili predhodno izpostavljeni UV sevanju zaznali znake fotooksidacije, medtem ko teh na LDPE nismo opazili. Pri testu strupenosti smo opazili vpliv MP na rast korenin male vodne leče, ki je bil manjši pri vzorcih po biorazgradnji, medtem ko vpliva na specifično hitrost rasti in vsebnost klorofila a nismo zaznali.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:analiza površine, biorazgradnja, mikroplastika, staranje, vodne rastline
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-170419 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.07.2025
Število ogledov:83
Število prenosov:16
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of changes in properties of conventional and biodegradable plastics during environmental aging
Izvleček:
The discovery of plastics has greatly simplified people’s lives; but its continued use and improper disposal have led to an accumulation of plastic waste in the environment. Due to environmental processes, plastic breaks down into smaller particles known as secondary microplastics (MPs). By definition, these are particles with a size of 1 μm to 1 mm. In addition, primary MPs, which are intentionally produced in small sizes, are also released into the environment. In recent years, biodegradable plastics have been increasingly used to solve environmental problems. It is assumed that they mineralize in the environment and break down into inorganic products such as carbon dioxide and water. However, it has been shown that the degradation of many biodegradable polymers is very slow or incomplete under natural environmental conditions. Furthermore, the rate of degradation of the same polymer varies depending on the environment in which the degradation takes place. The use of biodegradable plastics is gaining importance in agriculture, where conventional mulching films made of low density polyethylene (LDPE) are being replaced by biodegradable films made of polybutylene adipate terephthalate (PBAT). Consequently, biodegradable MPs are present in agricultural soils and may also enter the aquatic environment, where their biodegradation and behavior are not yet well understood. In this master thesis, we compared the properties of conventional LDPE MPs and biodegradable PBAT MPs used as mulching films in agriculture. We also exposed these plastics to UV radiation to simulate natural outdoor conditions. The biodegradability of the MPs was tested using a respirometric method based on the measurement of oxygen consumption during biodegradation. After the test, we analysed the ionic composition of the test medium, evaluated the changes in the physico-chemical properties of the MPs, and assessed the effects of MPs before and after biodegradation on the free-floating plant Lemna minor. The results showed that neither conventional LDPE MPs nor biodegradable PBAT MPs are readily biodegradable in water under natural environmental conditions. The highest biodegradation rate was achieved with UV irradiated PBAT MPs, which was 56,7 % within 28 days. Ion analysis indicated the occurrence of nitrification processes during biodegradation. After biodegradation, the MP samples had a smoother surface. Using Fourier transform infrared spectroscopy (FT-IR), we detected signs of photo-oxidation in the PBAT samples that had been previously exposed to UV radiation, whereas no such signs were observed in the LDPE samples. In toxicity tests, MPs affected root growth of Lemna minor, with less impact observed in post-biodegradation samples, while no effects on specific growth rate or chlorophyll a content were determined.

Ključne besede:aging, aquatic plants, biodegradation, microplastic, surface analysis

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj