Podrobno

Ocena poslabšanja telesne drže starejših pacientov med hojo v primerjavi s stojo​
ID Škapin, Armand Dominik (Avtor), ID Vodičar, Miha (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Vodičar, Janez (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (8,53 MB)
MD5: 3A51250F324938260F3F65E341214165

Izvleček
Namen: Telesna drža se s staranjem pogosto slabša zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice, ki lahko vodijo v sagitalno neravnovesje. V trenutni klinični praksi se sagitalno ravnovesje ocenjuje z radiološkimi meritvami v stoječem položaju, ki pa ni vedno skladno s sagitalnim ravnovesjem med gibanjem. Namen te raziskave je bil analizirati dinamiko sagitalnega ravnovesja med hojo pri starejših pacientih z degenerativno boleznijo hrbtenice in sagitalnim neravnovesjem ter rezultate primerjati s kontrolno skupino. Poleg tega smo želeli preučiti tudi skladnost dinamičnih meritev z razlikami radioloških meritev pred in po hoji ter določiti napovedne dejavnike za poslabšanje sagitalnega ravnovesja med hojo. Metode: V prospektivno observacijsko študijo smo vključili 33 pacientov s sagitalnim neravnovesjem in 31 zdravih oseb v kontrolni skupini. Pri vseh sodelujočih smo opravili radiološke meritve pred in po šestminutni hoji. Med hojo smo izvedli dinamične meritve z optoelektričnim sistemom za zajem gibanja in površinsko elektromiografijo (EMG) mišic trupa ter spodnjih okončin. Analizirali smo tudi telesno sestavo, mišično jakost ter subjektivno oceno kliničnega počutja s standardiziranimi vprašalniki (ODI, VAS, EQ-5D-5L). Rezultati: Radiološke meritve po hoji so pri pacientih pokazale statistično značilno poslabšanje vseh parametrov sagitalnega ravnovesja, ledvene lordoze in torakalne kifoze, medtem ko pri kontrolah do teh sprememb ni prišlo. Meritve med hojo so pokazale izrazito poslabšanje sagitalnega ravnovesja pri prehodu iz stoječega položaja v hojo, ki je bilo večje pri pacientih. Med samo hojo do dodatnega poslabšanja v povprečju ni prišlo, večje poslabšanje sagitalnega ravnovesja pa smo opazili le pri treh pacientih. Spremembe parametrov sagitalnega ravnovesja med hojo so dobro korelirale z radiološkimi spremembami po hoji. Kot napovedni dejavniki poslabšanja sagitalnega ravnovesja med hojo so se pokazali višje vrednosti VAS, subjektivni občutek zanašanja naprej med hojo, povečano razmerje zunajcelične in skupne telesne tekočine ter nekateri radiološki parametri (PI, SS, LL, PI–LL, SVA, CAM–HA, OD–HA, GT). Sklepi: Največje spremembe sagitalnega ravnovesja se pri pacientih pojavijo že pri prehodu iz stoječega položaja v hojo, med hojo ostanejo razmeroma stabilne, po zaključku hoje pa se večinoma povrnejo v prvotno stanje. Najpomembnejši dejavnik poslabšanja med hojo je stopnja napredovalosti degenerativnih sprememb hrbtenice, pri čemer do izrazitejšega poslabšanja pride le pri manjšem številu pacientov. Glede na to, da radiološke meritve po hoji dobro ocenijo spremembe sagitalnega ravnovesja med hojo, bi njihova vključitev v standardno diagnostično obravnavo lahko pomembno izboljšala prepoznavanje pacientov s povečanim tveganjem za poslabšanje sagitalnega ravnovesja med gibanjem.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Degenerativna bolezen hrbtenice, telesna drža, sagitalno ravnovesje, radiološke meritve, analiza hoje, dinamične meritve, napovedni dejavniki
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-170289 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.07.2025
Število ogledov:329
Število prenosov:97
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Evaluation of deterioration in body posture of older patients during gait compared to stance
Izvleček:
Purpose: Body posture often deteriorates with aging due to degenerative spine disease, potentially leading to sagittal imbalance. In current clinical practice, sagittal balance is typically evaluated using radiological measurements in a standing position; however, these measurements do not always accurately reflect sagittal balance during movement. This study aimed to analyze sagittal balance dynamics during walking in older patients with degenerative spine disease and sagittal imbalance compared to a control group. Additionally, we aimed to investigate the agreement between dynamic measurements and changes observed in radiological assessments before and after walking, as well as identify predictive factors for sagittal balance deterioration during walking. Methods: This prospective observational study included 33 patients with sagittal imbalance and 31 healthy controls. Radiological parameters were measured before and after six minutes of walking. During walking, dynamic measurements were performed using an optoelectronic motion capture system and surface electromyography (EMG) of trunk and lower limb muscles. Additionally, we analyzed body composition, muscle strength, and patient reported outcome measures (ODI, VAS, EQ-5D-5L). Results: Radiological measurements after walking revealed statistically significant deterioration in all sagittal balance parameters, lumbar lordosis, and thoracic kyphosis among patients, while no such changes were observed in the control group. Measurements during walking showed substantial deterioration of sagittal balance during the transition from standing to walking, which was more pronounced in patients. No additional deterioration occurred on average during the walk itself, though notable worsening was observed in three individual patients. Changes in sagittal balance parameters during walking correlated closely with radiological changes measured after walking. Predictive factors associated with sagittal balance deterioration during walking included higher VAS scores, a subjective feeling of forward trunk inclination during walking, increased extracellular to total body water ratio, and specific radiological parameters (PI, SS, LL, PI–LL, SVA, CAM–HA, OD–HA, GT). Conclusion: The most significant deterioration in sagittal balance in patients occurs during the transition from standing to walking, remains relatively stable during walking, and mostly returns to baseline after walking. The severity of degenerative spine disease is the main factor influencing sagittal balance deterioration during walking, with significant worsening only seen in a small number of patients. Given that radiological assessments performed after walking accurately reflect changes in sagittal balance during walking, incorporating such assessments into standard diagnostic evaluation could enhance the identification of patients at increased risk for sagittal balance deterioration during movement.

Ključne besede:Degenerative spine disease, body posture, sagittal balance, radiological assessment, gait analysis, dynamic assessment, predictive factors

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj