Podrobno

Analiza mitohondrijske DNA za ugotavljanje povzročitelja škod na domačih živalih
ID Vodopivec Seravalli, Tina (Avtor), ID Skrbinšek, Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Konec, Marjeta (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,10 MB)
MD5: C0F4A2B71B07014FE5896E7615FBCA71

Izvleček
Velike zveri pogosto prihajajo v konflikt s človekom, predvsem zaradi plenjenja domačih živali. Obstaja mnogo tehnik in preventivnih ukrepov za zaščito živine pred napadi volka in drugih zveri, ko pa tudi to ne zadostuje, večina Evropskih držav ponuja denarno kompenzacijo za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste živali. Zaradi tega so zanesljive metode za identifikacijo pravega povzročitelja škode zelo pomembne, tudi za odvračanje raznih lažnih prijav. Terenski ogled je prvi korak, vendar lahko pri podobnih vrstah živali, kot so pes, volk in šakal, hitro pride do zmote. Molekularne analize so bolj zanesljive in če je vzorec dobre kvalitete, lahko z analizo jedrne DNA prepoznamo ne samo vrsto, ampak tudi osebek. Problem nastane pri starejših vzorcih, kjer je DNA že močno degradirana. S to raziskavo smo pokazali, da je analiza mitohondrijske DNA uspešnejša pri določevanju vrste živali iz neinvazivno odvzetih vzorcev sline iz ran pokončanih živali. Z mt DNA smo uspešno določili 91 % vzorcev, medtem ko smo z jedrno DNA bili uspešni le v 50 % primerov. Z analizo referenčnih vzorcev lahko zgradimo tudi svojo interno bazo podatkov, ki je ključnega pomena za identifikacijo mitohondrijskih haplotipov, ki se na našem območju nahajajo. V naši raziskavi smo prepoznali 6 volčjih in 16 pasjih haplotipov. Bazo podatkov je treba konstantno dopolnjevati z novimi vzorci tudi iz sosednjih populacij. S haplotipizacijo se lahko izognemo potencialnim nejasnostim pri ločevanju med volčjimi in pasjimi vzorci pri uporabi mtDNA, saj se v naši raziskavi pasji in volčji haplotipi niso prekrivali.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mtDNA, haplotipi, volk, pes, neinvazivna genetika, BLAST
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[T. Vodopivec Seravalli]
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-170193 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:57.088.7(043.2)
COBISS.SI-ID:241183235 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.07.2025
Število ogledov:224
Število prenosov:54
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of mitochondrial DNA to identify the predator species causing damages on domestic animals
Izvleček:
Large carnivores often come into conflict with humans, primarily due to the predation of domestic animals. There are many techniques and preventive measures to protect livestock from attacks by wolves and other predators. However, when these measures are insufficient, most European countries offer financial compensation for damage caused by protected animal species. Therefore, reliable methods for identifying the true cause of damage are very important, also to deter false claims. A field inspection is the first step, but with similar animal species, such as dogs, wolves, and jackals, mistakes can easily occur. Molecular analyses are more reliable, and if the sample is of good quality, nuclear DNA analysis can identify not only the species but also the individual. The problem arises with older samples, where the DNA is already significantly degraded. In this study, we demonstrated that mitochondrial DNA analysis is more successful in determining the species of animal from non-invasively collected saliva samples from the wounds of killed animals. We successfully identified 91% of samples using mtDNA, while nuclear DNA was successful in only 50% of cases. By analyzing reference samples, we can also build our internal database, which is crucial for identifying mitochondrial haplotypes present in our area. In our research, we identified 6 wolf and 16 dog haplotypes. The database must be constantly updated with new samples from neighboring populations as well. Haplotyping can help avoid potential ambiguities in distinguishing between wolf and dog samples when using mtDNA, as in our study, dog and wolf haplotypes did not overlap.

Ključne besede:mtDNA, haplotypes, wolf, dog, non-invasive genetics, BLAST

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj