Podrobno

Ocena prehranskega stanja in življenjskega sloga bolnikov s kronično ledvično boleznijo
ID Poljanec, Mojca (Avtor), ID Knap, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Lindic, Jelka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,69 MB)
MD5: AB0D60CED60934C76365FDC077620D54

Izvleček
Kronična ledvična bolezen (KLB) je napredujoča bolezen, ki prizadene približno 10 % odraslih po vsem svetu. Namen te študije je bil oceniti prehransko stanje in življenjski slog bolnikov s KLB ter primerjati njihove prehranske navade z rezultati raziskave, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) leta 2019. V študiji je sodelovalo 199 ledvičnih bolnikov (stopnje 1–5), pri katerih so bile opravljene antropometrične meritve analize prehranjevanja in meritve z bioelektrično impedančno analizo (BIA; ang. Bioelectrical Impedance Analysis). Študija je potekala na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, v ambulanti na polikliniki. Bolnikom smo med čakanjem na pregled izročili vprašalnik o pogostosti uživanja živil, nato pa smo opravili še antropometrične meritve, test vstani sedi, test moči stiska pesti, meritev z BIA ter izpolnili vprašalnik MEDAS. Iz vprašalnika o pogostosti uživanja živil smo ugotovili, da večina bolnikov s KLB sledi nezdravim prehranskim vzorcem, ki vključujejo čezmerno uživanje rafiniranih ogljikovih hidratov, sladkarij in rdečega mesa, medtem ko je uživanje sadja in zelenjave premajhno. Poleg tega je bila skladnost z mediteransko prehrano nizka, saj je le 0,5 % bolnikov doseglo visoko skladnost s priporočili. Študija je prav tako pokazala pomembnost telesne dejavnosti, saj je 75 % bolnikov doseglo priporočilo za 150 minut tedenske aerobne vadbe, vendar je le 28 % bolnikov redno izvajalo vaje za moč, ki so ključne za ohranjanje mišične mase in splošne funkcionalnosti pri bolnikih s KLB. Raziskava poudarja potrebo po celostnih življenjskih spremembah, ki vključujejo personalizirana prehranska priporočila, redno telesno dejavnost ter multidisciplinarno oskrbo, ki vključuje nefrologe, dietetike, kineziologe in psihologe. Modeli za spreminjanje vedenja, ki so usmerjeni na ključne dejavnike življenjskega sloga, so lahko učinkovita orodja za izboljšanje zdravstvenih izidov in upočasnitev napredovanja bolezni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kronična ledvična bolezen, debelost, podhranjenost, prehranske navade, mediteranska prehrana, telesna dejavnost, prehransko stanje.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[M. Poljanec]
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-170178 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:613.2:616.61
COBISS.SI-ID:241185027 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.07.2025
Število ogledov:310
Število prenosov:106
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Assessment of dietary intake and lifestyle of patients with chronic kidney disease
Izvleček:
Chronic kidney disease (CKD) is a progressive condition affecting approximately 10% of adults worldwide. The aim of this study was to assess the nutritional status and lifestyle of patients with CKD and compare their dietary habits with the results of a study conducted by the National Institute of Public Health (NIJZ). The study involved 199 kidney patients (stages 1–5), and included anthropometric measurements, dietary analysis, and Bioelectrical Impedance Analysis (BIA) assessments. The study was conducted at the University Medical Centre Ljubljana, in the outpatient clinic (Njegoševa cesta 4, 1000 Ljubljana). During their wait for a consultation, patients were asked to complete a food frequency questionnaire. Anthropometric measurements, the stand-up-sit test, handgrip strength test, BIA measurement, and MEDAS questionnaire were then conducted. The results indicated that most CKD patients follow unhealthy dietary patterns, including excessive consumption of refined carbohydrates, sweets, and red meat, while fruit and vegetable intake was insufficient. Furthermore, adherence to the Mediterranean diet was low, with only 0,5% of patients achieving high adherence to the guidelines. The study also highlighted the importance of physical activity, as 75% of patients met the recommendation for 150 minutes of weekly aerobic exercise. However, only 28% regularly performed strength training exercises, which are essential for maintaining muscle mass and overall functionality in CKD patients. This research emphasizes the need for comprehensive lifestyle changes, including personalized dietary recommendations, regular physical activity, and multidisciplinary care involving nephrologists, dietitians, kinesiologists, and psychologists. Behaviour change models targeting key lifestyle factors could be effective tools for improving health outcomes and slowing disease progression.

Ključne besede:chronic kidney disease, obesity, malnutrition, dietary habits, mediterranean diet, physical activity, nutritional status

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj