Izdelava in vrednotenje dvoslojnih bukalnih filmov z metoklopramidom

Boc, Eva (avtor), Planinšek, Odon (mentor), Grilc, Blaž (komentor)

Metoklopramid ima po peroralni aplikaciji spremenljivo biološko uporabnost. Z vgradnjo metoklopramida v primerno farmacevtsko obliko lahko njegovo biološko uporabnost izboljšamo. Primer takšne farmacevtske oblike so bukalni filmi, saj omogočajo neposredno absorpcijo zdravilne učinkovine v sistemski krvni obtok in tako povečajo njeno biološko uporabnost, saj se izogne metabolizmu prvega prehoda. Z metodo vlivanja filmske mase smo izdelali dvoslojne bukalne filme z metoklopramidom z debelino usmerjevalnega sloja 110 µm (formulacije »E«) iz 11 osnovnih raztopin, ki smo jim spreminjali deleže metoklopramida, nosilnega polimera, mehčala, vode ter pH osnovne raztopine. Usmerjevalni sloj je bil izdelan iz 20% hidroksipropilceluloze. Sproščanje metoklopramida iz izdelanih dvoslojnih bukalnih filmov smo vrednotili s pomočjo dveh metod, in sicer z metodo USP I ter z inovativno pretočno celico za sproščanje. Profile sproščanja smo z izračunom faktorja podobnosti f_2 primerjali z rezultati predhodnih raziskav, ki so obravnavale enoslojne (formulacije »M«) in dvoslojne filme z debelino usmerjevalnega sloja 70 µm (formulacije »D«). Z obema metodama smo pokazali, da formulacije »E« izkazujejo nižjo variabilnost profilov sproščanja in počasnejše sproščanje kot predhodne formulacije. Sklepamo, da ima variacija debeline usmerjevalnega sloja največji vpliv na variabilnost profilov sproščanja dvoslojnih bukalnih filmov. Z naraščajočo debelino usmerjevalnega sloja se zniža variabilnost profilov sproščanja. Z obema metodama lahko razlikujemo profile sproščanja formulacij »M« in »E«, z inovativno pretočno celico pa lahko razlikujemo tudi med profili sproščanja formulacij »D« in »E«. Vrstnega reda profilov sproščanja nismo mogli primerjati s formulacijo »D«, saj je bila variabilnost formulacije »E« pri obeh metodah večja, kot so razlike med profili znotraj te formulacije. Z uporabo infrardeče spektroskopije v bližnjem območju smo ugotovili, da se delež metoklopramida znotraj posamezne formulacije spreminja. Z Ramansko mikroskopijo smo ugotovili, da nanos usmerjevalnega sloja vpliva na sestavo osnovnega sloja, saj metoklopramid prehaja iz osnovnega v usmerjevalni sloj.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: dvoslojni bukalni filmi, metoklopramid, sproščanje, infrardeča spektroskopija v bližnjem območju, Ramanska mikroskopija
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FFA - Fakulteta za farmacijo
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-170128
• Datum objave v RUL: 02.07.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Preparation and evaluation of bilayer buccal films with metoclopramide

Izvleček

Metoclopramide exhibits variable bioavailability when administered orally. Incorporating it into an appropriate dosage form can enhance its bioavailability. Example of such dosage form are buccal films, which enable direct absorption of the drug into the systemic circulation, there by bypassing first-pass metabolism and improving bioavailability. Using the solvent casting method, we prepared bilayer buccal films containing metoclopramide, with a backing layer thickness of 110 µm (formulations "E") from 11 base solutions with different proportions of metoclopramide, carrier polymer, plasticizer, water and pH value of base solution. The backing layer consisted of 20% hydroxypropylcellulose. Drug release from the bilayer buccal films was evaluated using two methods - a USP I and innovative cell for release of films. Release profiles were compared to those of previously studied monolayer films (formulations »M«) and bilayer films with a backing layer thickness of 70 µm (formulations »D«) using the similarity factor f_2. Both methods showed that the »E« formulations exhibited lower variability in release profiles and a slower release rate compared to earlier formulations. The variability in the thickness of the backing layer has the greatest impact on the variability of the release profiles of bilayer buccal films. With increasing thickness of the backing layer, the variability lowers. Both methods can distinguish between the release profiles of formulations »M« and »E«, but only the innovative cell for release of films demonstrated the ability to distinguish between formulations »D« and »E«. It was not possible to compare the ranking of release profiles to formulations »D« because the variability within the »E« formulations was greater than the differences between individual profiles. Near-infrared spectroscopy revealed that the metoclopramide content varied within individual formulation. Raman microscopy revealed that the application of the backing layer affected the composition of the base layer, as metoclopramide migrated from the base to the backing layer.

• Ključne besede: bilayer buccal films, metoclopramide, dissolution, near-infrared spectroscopy, Raman microscopy