Podrobno

Samodiagnosticiranje duševnega zdravja pri mladostnikih s perspektive mladostnikov in strokovnih delavcev : magistrsko delo
ID Podobnik, Maša (Avtor), ID Rapuš-Pavel, Jana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Amon Podobnikar, Nina (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,65 MB)
MD5: 81DBFBC9ADA94E95DFB0D6B6CB717ECB

Izvleček
V nalogi se ukvarjam z mladostniki in mladostnicami, ki si sami oz. same postavljajo diagnoze za psihosocialne težave in motnje v duševnem zdravju. Poleg njihove perspektive na samodiagnosticiranje me zanima tudi pogled strokovnih delavk, ki se s takimi mladostniki srečujejo. Duševno zdravje je v obdobju mladostništva zaradi pospešenega psihofizičnega razvoja zaznamovano s tveganji, občutki negotovosti in strahu, zato so v porastu tudi psihosocialne težave; z uveljavljanjem in prevlado medicinskega diskurza ter z vse večjo dostopnostjo do informacij o duševnih motnjah na spletu pa tudi samodiagnoze. V teoretičnem delu najprej opredelim duševno zdravje ter psihosocialne stiske, pri katerih se osredotočim na obdobje mladostništva. Nadaljujem z diagnosticiranjem, ki ga vpnem v zgodovinsko- družbeni kontekst, in samodiagnosticiranjem, ki ga povežem z uporabo spleta in socialnih omrežij. Pri tem raziščem vzroke, prednosti in pasti samodiagnosticiranja. V empiričnem delu s pomočjo kvalitativne raziskave ugotavljam vzvode in pomen samodiagnosticiranja za mladostnike, spoznavam izkušnje in povezavo samodiagnosticiranja s spletom in socialnimi omrežji, ter spoznavam, kakšne vrste podpore bi si pri svojih stiskah želeli. Za celostno razumevanje dogajanja me zanima tudi perspektiva strokovnih delavk, ki delajo na področju psihosocialne pomoči mladim. Raziščem njihovo zaznavanje pojava, soočanja in odzivanja nanj ter njihov pogled na povezanost s spletom ter socialnimi omrežji. Izvedem šest polstrukturiranih intervjujev, od tega tri z mladostniki in tri s strokovnimi delavkami. Vsi mladostniki, vključeni v raziskavo, imajo izkušnje s samodiagnosticiranjem, nekateri pa tudi s strokovno obravnavo. Strokovne delavke so zaposlene na različnih delovnih mestih v svetovalni službi, z večletnimi izkušnjami na področju dela z mladimi. Podatke po kvalitativni vsebinski analizi tudi interpretiram. Ugotovim, da se mladostniki samodiagnosticiranja poslužujejo predvsem zaradi želje po razumevanju lastnega duševnega zdravja, iskanja potrditve doživljanja in občutkov, s katerimi se soočajo, za občutek varnosti, pripadnosti in usmeritve pri iskanju (samo)pomoči. Hkrati samodiagnosticiranje predstavlja vir anksioznosti in stresa, zaradi nezanesljivosti informacij ter napačnih interpretacij pa predstavlja nevarnost postavitve napačne samodiagnoze, ki lahko vodi v neustrezno iskanje podpore ali pa sproži samouresničujočo se prerokbo. Spletne vsebine predajajo sporočilo, da je imeti diagnozo nova normativnost, ponujajo hitro legitimacijo samodiagnoz ter dostop do skupnosti, ki so jim naklonjene. Mladostniki imajo z iskanjem strokovne pomoči različne izkušnje, pri čemer nezadovoljstvo izražajo predvsem zaradi preobsežnega poudarka na medikamentozni terapiji, manka celostne obravnave, potrebe po samozagovarjanju, težkem dostopu do brezplačne pomoči in napotovanju od vrat do vrat. Strokovne delavke do mladostnikov, ki se samodiagnosticirajo, skušajo pristopati razumevajoče in empatično, se pa med svetovanji od diagnoz oddaljujejo in stremijo k obravnavi uporabnikov kot celovitih osebnosti v njihovem življenjskem kontekstu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:duševno zdravje, psihosocialne stiske, (samo)diagnosticiranje, mladostniki, strokovni delavci, psihosocialna pomoč
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Podobnik
Leto izida:2025
Št. strani:79 str.
PID:20.500.12556/RUL-170053 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:613.86(043.2)
COBISS.SI-ID:241424387 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.07.2025
Število ogledov:318
Število prenosov:67
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Self-diagnosis of Mental Health in Adolescents from the Perspective of Adolescents and Professionals
Izvleček:
In this thesis, I focus on adolescents who diagnose themselves with psychosocial problems and mental health disorders. In addition to their perspecitves on self-diagnosis, I am also interested in the views of practitioners who work with such adolescents. During adolescence, mental health is marked by risks, feelings of uncertainty, and fear due to rapid psychophysical development. Psychosocial problems are on the rise, and with the dominance of the medical discourse and the increasing availability of information about mental disorders online, self-diagnosis is also becoming more common. In the theoretical part, I first define mental health and psychosocial distress, focusing on the adolescence. I then explore the process of diagnosis, embedding it in a historical and social context, and examine self-diagnosis in connection to the use of the Internet and social media. I investigate the causes, benefits, and pitfalls of self-diagnosis. In the empirical part, through qualitative research, I examine the motivations and significance of self-diagnosis for adolescents, explore their experiences, and analyze the connection between self-diagnosis, the internet, and social media. Additionally, I seek to understand what kind of support they would like to receive when coping with their distress. To gain a comprehensive understanding of the phenomenon, I also consider the perspectives of practitioners working in the field of psychosocial support for young people. This provides insight into their perceptions of self-diagnosis, their ways of addressing and responding to it, and their views on its connection to the internet and social media. I conduct six half structured interviews— three with adolescents and three with practitioners. All the adolescents included in the study have experience with self-diagnosis, and some have also received professional help. The professionals included in this study work in different counseling services and have several years of experience in the field of youth work. After conducting a qualitative content analysis of the data, I interpret it. I find that adolescents use self-diagnosis mainly to understand their own mental health, to seek validation for their experiences and feelings, and gain a sense of security, belonging, and guidance in seeking (self-)help. At the same time, self-diagnosis can be a source of anxiety and stress due to unreliable information and misinterpretations of it, which can lead to incorrect self-diagnoses. This, in turn, may result in ineffective help-seeking or trigger a self-fulfilling prophecy. Online content conveys the message that having a diagnosis is the new norm, offering quick legitimization of self-diagnoses and access to communities that support them. Adolescents have mixed experiences with seeking professional help, expressing dissatisfaction mainly with the overemphasis on medication, the lack of holistic treatment, the need for self-advocacy, difficulties accessing free support, and door-to-door referrals. Professionals in this study strive to approach self-diagnosing adolescents with understanding and empathy. However, in counseling sessions, they tend to distance themselves from diagnoses and focus on treating individuals as whole persons within their life contexts.

Ključne besede:mental health, psychosocial problems, (self-)diagnosis, adolescents, professional workers, psychosocial help

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj