Cilj doktorskega dela je bila določitev sipalnih lastnosti kože in njihovih sprememb zaradi staranja in ob poškodbah. V delu sem združila dve neinvazivni optični tehniki za karakterizacijo sipalnih lastnosti človeške kože: difuzno refleksijsko spektroskopijo (DRS) in sunkovno fototermalno radiometrijo (SFTR). DRS meritve so bile opravljene v vidnem delu spektra, SFTR obsega meritve srednjega infrardečega sevanja s površine vzorca po obsevanju s svetlobnim sunkom. Obe meritvi se nato prilagodita in primerjata z napovedmi iz Monte Carlo modela interakcije svetlobe in tkiva. Z uporabo različnih tipov modelov kože sem dosegla dobro ujemanje med modelom in eksperimentalnimi podatki. Z uporabo inverznega numeričnega modela (inverzni Monte Carlo, IMC) sem iterativno določila do 14 parametrov vzorčnega modela. Pokazala sem, da so za pravilno ovrednotenje fizikalnih parametrov človeške kože potrebne spremembe meritev DRS in dodatne korekcije v analizi. To je še posebej veljalo za meritve tetovirane kože, kjer sem po popravkih pokazala izboljšane rezultate. Pri študiji staranja kože sem pokazala, da se s starostjo sipalna amplituda dermisa manjša, vpliva na debelino epidermisa in dermisa ter na sipalno amplitudo epidermisa nismo opazili. Poleg tega vsebnost krvi vpliva na ocenjene lastnosti sipanja, pri čemer z našo metodo izločanja krvi lahko kompenziramo tudi manjšo velikost vzorca v študijah staranja kože. Naša metoda se je izkazala za učinkovito tudi pri neinvazivnih meritvah opečene kože. Pokazali smo, da se sipalne lastnosti opečene kože spremenijo in spremljali zdravljenje. Metoda lahko pomaga določiti stopnjo opekline ali pomaga pri izvajanju objektivnih longitudinalnih študij celjenja opeklinske rane. Na koncu sem poskusila metodo tudi validirati s pomočjo fantomov. Ocenjene vrednosti koncentracije barvila in sipalcev so sicer proporcionalne s teoretično določenim, vendar se absolutno ne ujemajo. Ugotovila sem, da se pri validaciji pojavljajo številni problemi, predvsem s pripravo vzorcev. Nanodelci, ki jih uporabljamo, se lepijo na stene posod, in sumimo, da nastajajo skupki. Vse to zmanjšuje točnost napovedovanja sipalnih lastnosti. Pri absorpciji so razlike med ocenjenimi vrednostmi in teoretično napovedanimi precej manjše in konsistentne.
|